Slikarka Tinca Stegovec danes praznuje 90. rojstni dan

Tinca Stegovec se je rodila leta 1927 na Planini pri Črnomlju. Slikarstvo je študirala na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, kjer je končala tudi specialko za grafiko pri profesorju Božidarju Jakcu. V grafiki se je študijsko izpopolnjevala v Parizu in Italiji, pozneje je študijsko prepotovala velik del sveta. Poučevala je na raznih šolah. Sodelovala je na umetniških kolonijah doma in v tujini. Za svoje delo je prejela več nagrad, nazadnje lani nagrado Riharda Jakopiča za življenjski opus.

Kot je pisalo v utemeljitvi nagrade, je Tinca Stegovec ena redkih predstavnic ljubljanske grafične šole, vendar se od njenih splošnih značilnosti razlikuje po barvi v grafiki. Njene barve niso temno zamolkle, rjave ali patinaste, pač pa sijoče in jasne z obilico modrih, rumenih in redečih tonov. Ukvarja se tudi s slikarstvom, ki ga enako kot grafiko utemeljuje z natančno risbo in čistimi barvami v svetlih tonih. V njenem slikarstvu prevladujeta pokrajina in portret.

Umetnica je bila ves čas samohodka v več pogledih. In tudi, kot je sama večkrat povedala, nikoli ni spadala v noben klan. Kot je ob prejemu Jakopičeve nagrade povedala v pogovoru za STA, sama meni, da je umetniško ustvarjanje poklic, ki potrebuje svobodo, pa tudi dovolj samote. "Slednjo sem kar pogrešala. Bila mi je dragocena, ker sem bila veliko med ljudmi; že kot prosvetna delavka - tu so bili učenci in kolegi raznih strok, pa tudi doma nas je bilo pet članov v družini."

Ko se je odločala za študij slikarstva, je verjela, da je umetnost najvišji produkt človeškega duha. "To je bilo sicer romantično gledanje, se je pa z njim na akademiji zelo strinjal Božidar Jakac, ki je celo življenje tako gledal na umetnost," je povedala.

Sicer pa je že kot otrok zelo veliko risala, pri čemer je "predvsem opažala obrise in silhuete". "In grafika je zvrst likovne umetnosti, kjer sta črta in risba osnova, nato se pa kleše in dolbe v trše materiale. Mislim pa, da je to povezano tudi s pokrajino. Pri nas je v pokrajini povsod opaziti kakšno linijo, za Hrvaško je denimo značilen kamen," je pojasnila umetnica.

O grafiki pa je povedala: "Za grafiko mora biti človek tenkočuten, natančen in zelo potrpežljiv, in ni naključje, da v svetovni zgodovini umetnosti veljajo za najboljše grafike Japonci in Kitajci."

Na razstavi v Kranju, ki bo na ogled še do 15. aprila, je združenih 45 grafik iz obdobja od leta 1964 do 1984. Razstavo so pripravili v sodelovanju z Mednarodnim grafičnim likovnim centrom (MGLC), ki hrani najobsežnejšo zbirko grafik Tince Stegovec. Umetnica je v začetku leta 2010 skupaj s štirimi risbami, 221 ploščami in delom svojega arhiva, muzeju podarila 110 del, deset pa so jih od nje odkupili že prej.

Kot je ob razstavi poudarila Breda Škrjanec iz MGLC, je grafični opus Tince Stegovec v slovenski likovni umestnosti edinstven. Odlikujejo ga intenzivnost podob, samodisciplina, tehnična odličnost, jasnost in čistost izraza, v katerem se disciplina in strogost prepletata s poetičnostjo. Splošni odmev njenih del pa je vedno globoko človeški.

V Likovnem salonu Kočevje pa je do 3. junija na ogled razstava Tinca Stegovec - donacija grafik Belokranjskemu muzeju Metlika.