Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

SIMFONIJA V BELEM - ROMAN O DRUŽINSKEM NASILJU IZPOD PERESA PRIZNANE BRAZILSKE PISATELJICE

Simfonija v belem se začne z molkom, pred bralskimi očmi pa se postopoma odstira brutalna resnica o nasilju, zakopanem v preteklost. Roman je skrajno intimna zgodba o neki družini, starševskem nasilju, spolni zlorabi, incestu, očetomoru, strtih otroštvih in zastrupljenih prihodnostih ter o boju za preživetje. Obenem pa je to tudi zgodba o nasilju, represiji in molku, ki na svojstven način komentira travmatično izkušnjo vojaškega režima v Braziliji. Kot kaže že naslov, povzet po znani sliki Jamesa Abbotta McNeilla Whistlerja, igra v romanu pomembno vlogo tudi umetnost. Vsi protagonisti se na različne načine oblikujejo in izražajo ravno ob tej sliki, kot bi na ta način izražali vse, kar ne zmorejo izraziti v besedah. Avtorici uspe surovo zgodbo ubesediti na zelo subtilen način, ki svojo poetično moč črpa iz zadržanosti in občutka za odtenke in detajle.

Adriana Lisboa (1970) velja za eno vodilnih pisateljic v sodobni brazilski književnosti in za eno najodličnejših predstavnic književnosti v portugalščini. Leta 2007 je bila v okviru projekta Bogota 39 uvrščena med 39 najpomembnejših latinskoameriških avtoric in avtorjev, starih do 39 let. Izdala je ducat leposlovnih knjig, ki so dočakale številne prevode in za katere je prejela vrsto nagrad in priznanj. Za roman Simfonija v belem (2001) je prejela nagrado Joseja Saramaga. Za prevod njenega doslej edinega dela v slovenščini je poskrbela Katja Zakrajšek.

CESTA UTEHE - MLADINSKI ROMAN O ISKANJU PRAVE DRUŽINE IN LASTNE IDENTITETE

Protagonistka romana cesta utehe je 14-letna Holly Hogan, ki pobegne rejniški družini, da bi poiskala svoj pravi dom. Izmisli si novo identiteto - zdaj je starejša in neustrašna Solace, ki počne stvari, ki jih ne bi smela. Nevarno potovanje jo bo zaznamovalo in spremenilo, vprašanje pa je, če ji bo prineslo tudi uteho.

Siobhan Dowd (1960-2007) je irska pisateljica in borka za pravice otrok. V slovenskem prostoru jo poznamo kot avtorico Barjanskega otroka, Čistega krika in Uganke Londonskega očesa. S Cesto utehe - avtoričinim zadnjim delom - je njen ustvarjalni opus v slovenščini sklenjen. Roman je prevedel Jaka Andrej Vojevec.

LISICE NE LAŽEJO - SODOBNA BASEN O POSLEDICAH LAŽI

Knjiga Lisice ne lažejo prinaša sodobno basen, ki skupino živali prestavi na mednarodno letališče. Avtor živalim, tako kot v starih basnih, z veliko poznavanja in humorja pripiše človeške lastnosti. Odločilno vlogo odigra prav lažniva lisica - a drugače, kot smo vajeni na primer v slovenski pravljici o Mojci Pokrajculji. Lažnivec lahko namreč pove tudi kaj resničnega. Če njegovemu opozorilu nikakor nočeš verjeti, je lahko hudo. Knjiga na hudomušen način razkriva širše posledice laži, ki se pojavljajo tudi v današnjem svetu. Knjigo dopolnjujejo podobe nemške ilustratorke Heike Drewelow. Besedilo je prevedla Lučka Jenčič.

Ulrich Hub je nemški režiser in pisatelj (1963), ki je mlade bralce, tudi slovenske, navdušil z otroško knjigo Na Noetovi barki ob osmih, za katero je dobil vrsto literarnih nagrad. Tudi pričujoča knjiga je bila leta 2014 nagrajena z nagrado mednarodne mladinske knjižnice v Münchnu bele vrane.

RADI ŠTEJEMO - NOVA KNJIGA LILE PRAP, KI OTROKE UČI ŠTETJA

V novi knjigi Lile Prap se bodo otroci naučili šteti do 15. Le s tem znanjem bodo lahko različnim živalim pomagali prešteti, če imajo res toliko otročičev, kot piše v pesmici. Izvedeli pa bodo tudi druge stvari, med drugim, da se tudi živali zaljubijo oziroma si morajo biti všeč, da si zaželijo imeti skupne otročičke. Živalskim gospodičnam namreč niti na kraj pameti ne pade, da bi imele otročiče s kakšnim živalskim gospodičem, ki jim ni všeč. Živalski zaljubljenci ne morejo načrtovati, koliko otrok bodo imeli. Velike živali, ki se lažje branijo pred napadalci, imajo manj otročičev, medtem ko se bolj nebogljene borijo za svoj obstoj z večjim številom otročičev, med drugim piše na zavihku knjige.

Lila Prap, s pravim imenom Lilijana Praprotnik Zupančič (1955), je diplomirala na ljubljanski Akademiji za arhitekturo in gradbeništvo. Od leta 1989 deluje kot svobodna umetnica na področju literarnega in likovnega ustvarjanja. S svojimi slikanicami je redna gostja na številnih mednarodnih knjižnih sejmih in razstavah. Za svoje delo je prejela vrsto nagrad, lani tudi nagrado Prešernovega sklada.