V SNG Opera in balet Ljubljana Simfonija otožnih pesmi kot hommage Tomažu Pandurju

Kot je na današnji novinarski konferenci povedala umetniška vodja baleta Sanja Nešković Peršin, je Pandurja pred dvema letoma povabila, da bi za njihov baletni ansambel naredil novo kreacijo. Sama je v preteklosti, kot je dejala, imela privilegij, da je bila deležna enega od njegovih ustvarjalnih procesov in si je želela, da bi to doživeli in izkusili tudi njihovi plesalci. Vendar je vmes posegla režiserjeva nenadna tragična smrt, zato so se v dogovoru z njegovo sestro in dramaturginjo Livijo Pandur ter koreografom Ronaldom Savkovićem odločili, da berlinski balet prenesejo v Ljubljano.

Po njenih besedah gre za izjemno subtilno predstavo, s katero si želijo ohranjati poslanstvo in estetiko Pandurjevega dela. Predstava je nastajala v njegovem duhu, saj so jo ustvarjali njegovi tesni sodelavci - Livija Pandur, Savković, kostumografinja Angelina Atlagić in scenograf Sven Jonke (skupina Numen).

Livija Pandur je povedala, da je bila prestavitev berlinskega baleta v ljubljansko operno-baletno hišo posebna izkušnja in da je tokratna postavitev nastajala v res posebnih okoliščinah. Datum premiere je bil sicer določen že pred poldrugim letom, a po spletu okoliščin bo premiera ob obletnici Pandurjevega nenadnega odhoda. Zato ima naslov baleta tokrat neke drugačne pomene, kot pred sedmimi leti, ko je predstava nastala v Berlinu.

Vsebina 3. simfonije Henryka Mikolaja Goreckega po besedah Livije Pandur pripoveduje o izgubi - matere, ki je izgubila sina, ter otroka, ki je ostal sam in izgubil vse. "Danes je to enaka, a hkrati popolnoma drugačna predstava. Isti ustvarjalci smo pod njo podpisani, a vsi z rano spomina na Tomaža Pandurja, ki jo je osmisli jo poslal v čas-prostor gledališkega odra. Zato ne more biti popolnoma enaka. Vanjo smo vtkali vse tisto, za kar je živel, popolnoma in do konca. In tudi vse tisto, kar mislimo, da je o Simfoniji otožnih pesmi povedal ali čutil," je Livija Pandur zapisala v gledališkem listu.

V baletu pleše šest plesalk in šest plesalcev ljubljanskega Baleta, ki po besedah Livije Pandur dajejo predstavi še neko drugačno kvaliteto. Oblikovanje svetlobe pa je prevzel Jaša Koceli, ki je kot asistent režiserja sodeloval pri postavljanju Fausta v Pandurjevi režiji na oder SNG Drama Ljubljana.

Koceli je poudaril, da je bila Pandurju luč izjemno pomembna. Pri Faustu je sam prevzel tudi oblikovanje svetlobe, z lučjo je kiparil in risal. Kot je še povedal, bo Simfonija otožnih pesmi morda za odtenek svetlejša od Pandurjevih drugih predstav, vendar je to vsebinsko in dramaturško podprto.

V Ljubljani bo glasbeno delo Goreckega Simfonija št. 3, op.35, za sopran solo in orkester - Simfonija otožnih pesmi izvajana v živo. Glasbena vodja in dirigentka Živa Ploj Peršuh je ustvarjanje predstave označila kot proces, ki je bil izjemno posvečen "sodelovanju, prepletanju mnenj, idej in komentarjev v eno izjemno lepo izkušnjo". Na premieri bo sopransko vlogo pela Marina Zadro, vlogo poje v alternaciji z Rebeko Radovan.

V predstavi sodelujejo plesalke Giorgia Vailati, Rita Pollacchi, Tjaša Kmetec, Ana Klašnja, Marin Ino, Chie Kato in Elli Purkunen ter plesalci Kenta Yamamoto, Petar Đorčevski, Lukas Zuschlag, Richel Wieles, Filippo Jorio, Hugo Mbeng in Owen Leonardo Lane.