Ob 500-letnici reformacije v Ljubljani okrogla miza o Luthru in Trubarju

Jezikoslovec in literarni zgodovinar Kozma Ahačič je predstavil okvir, ki ga danes ponuja vedenje o 16. stoletju in pokazal njegove povezave z današnjim časom. Kot je povedal, je reformacija vsak dan med nami, že preko tako vsakdanje stvari, kot je slovenski pravopis. Duh protestantskih časov pa veje med nami tudi vselej, ko vztrajamo kljub nemogočim razmeram.

V času, ko je Trubar ustvaril prve slovenske knjige, je bilo na Slovenskem pismenega le približno tri odstotke prebivalstva. Po Ahačičevih besedah tako ni bilo bralcev, velik delež pismenih prebivalcev pa ni imel ne denarja ne motiva, da bi knjige sploh kupil. Trubar je tako pisal za bralce, ki jih še ni bilo in za kupce, ki knjig še niso imeli namena kupiti. "Bil je vizionar v pravem pomenu besede in ne samo verski, ampak tudi pravi kulturni reformator," je dejal Ahačič.

Trubar je prisegal na kakovost svojega dela in zaupal, da dejanja, pri katerih se je zgledoval po Luthru, in prava vera v Boga, lahko spreminjajo svet. Rezultat je bil osupljiv, dobili smo več kot 50 slovenskih knjig, med njimi prevod Biblije Jurija Dalmatina, ki so ga zaradi kakovosti uporabljali vse do 19. stoletja in ki je postal osnova slovenskega knjižnega jezika.

Če se ozremo na dejavnost slovenskih protestantov v 16. stoletju, je po Ahačičevih besedah sklep za Slovence lahko samo eden: naj so razmere še tako brezupne, nikdar ne smemo obupati in prenehati s svojimi prizadevanji, da razmere lahko spremenimo na bolje, da bomo tudi mi v svojem času reformatorji in uporniki.

Profesor Georg Lämmlin iz Nemčije je izpostavil, da Luther ni bil upornik že od začetka. Kot je povedal, je Luther Sveto pismo razumel dobesedno, poleg tega se je zanašal na svojo intuicijo, da je Bog usmiljen. S tem, ko se je uprl prodajanju odpustkov, pa je presegel celotno katoliško tradicijo.

Kot je še povedal, bi se tisk morda uveljavil pozneje, če ne bi bilo eksplozivne vsebine. Luthrove teze so namreč postale prodajna uspešnica najprej v Nemčiji in nato po vsej Evropi. Uspešnice so bili tudi njegovi poznejši spisi in prevod Biblije.

Kar se Slovenije tiče, se je po besedah sociologa Marka Kerševana v 16. stoletju zgodil neke vrste čudež, da je verska usmeritev, ki je stavila na knjigo v ljudem dostopnem jeziku zaradi razumevanja vere, rodila tisti sad, do katerega v naši bližnji soseščini ni prišlo - slovenski knjižni jezik. In to v deželi, kjer so tisti, ki so znali brati, slabo razumeli slovensko, tisti, ki so znali slovensko, pa niso znali brati, je poudaril.

Kot je še povedal, je Trubarja in slovenske protestante moralo gnati na eni strani trdno versko prepričanje, na drugi pa tudi neko rodoljublje.

Po besedah kulturnega in literarnega zgodovinarja Jonatana Vinklerja razčlenjenost nekaj čez 50 naslovov knjig iz obdobja reformacije kaže, da so želeli reformatorji na Slovenskem prenesti čim širši spekter Božje besede v jezik za običajnega vernika in da so se zelo dobro razumeli na registre. Iz Trubarjevega opusa je namreč lepo razvidno, komu je bilo kaj namenjeno, denimo katekizem za običajnega vernika in katekizem za duhovniško rabo. To, kot je poudaril Vinkler, tudi kaže na Trubarjevo veliko poznavanje vernikov, zelo dobro je vedel, kaj njegovi Slovenci zmorejo.

Sedanjost pa nas postavlja pred nove izzive, zato so na okrogli mizi skušali razmišljati tudi o tem, kaj se lahko danes naučimo od Luthra. Ob tem je Lämmlin opozoril, da Luthru ni šlo za to, da bi reševal težave svojega časa, zato reševanja aktualnih težav ne moramo presojati po njem. Lahko pa posredno zastavimo vprašanje, kaj lahko Luther danes doprinese svetu, pri čemer je kot pomembno izpostavil, da je Luther verovanje in odgovornost zasidral v posamezniku.