misliUpodobitve morja Alberta Sirka na ogled v Narodni galeriji
Ljubljana, 15. aprila - V Narodni galeriji je do 21. maja na ogled razstava Albert Sirk - slikar našega morja. Umetnik je večino opusa posvetil morju, izkazal pa se je tudi kot izjemen portretist in risar. Postavitev združuje 71 slik, ki jih dopolnjujejo dokumentacijsko gradivo, fotografije, razstavni katalogi in časopisi, v katerih je Sirk objavljal svoje ilustracije.
Razstavo so v galeriji pripravili ob 130-letnici umetnikovega rojstva. Upodobitvam marin, obmorskih pejsažev, vedut, tihožitij in portretov so dodali tudi Sirkove ilustracije za mladinski roman Bratovščina Sinjega galeba.
Bil je izjemno ploden slikar, zapustil je okoli 700 del. V njegovem opusu ima glavno vlogo morska motivika, zato ga stroka opredeljuje za edinega pravega slovenskega marinista. Ustvarjalni zanos je v njem sprožila oddaljenost od domačih krajev; šele s prihodom na Štajersko se je Sirk razvil v pristnega slikarja morja, kar je bil odraz nostalgije po domačem kraju.
Sirkova dela je težko slogovno opredeliti. Likovna kritika njegovega časa ter novejši pregledi umetnosti 20. stoletja na Primorskem ga opredeljujejo bodisi kot impresionista oziroma neoimpresionista bodisi kot barvnega realista. Sirk je vsekakor razvil samosvoj slog s slogovnim prehajanjem ali združevanjem, so zapisali v galeriji.
V njegovem opusu ne moremo iskati vzorov ali vplivov, saj Sirk izhaja iz lastnega občutenja morja in življenja ob in na njem ter krajev, narave in ljudi, ki jih je portretiral. Ne glede na to faze Sirkovega umetniškega razvoja sovpadajo s tremi obdobji njegovega življenja: tržaško obdobje, Lenart in Celje. Tu sta še zaječarsko izgnanstvo in zadnji dve leti, ko je bil slikar razpet med Križem, Portorožem in Celjem, ki pa se slogovno navezujeta na celjski čas. Vsa obdobja pa imajo skupni imenovalec: morje.
Za življenja je bil Sirk izjemno priljubljen slikar, kakor dokazujejo tudi kritike likovnih razstav iz tistega časa. Po smrti je nekoliko utonil v pozabo, zadnja retrospektivna razstava, ki so jo pripravile piranske Obalne galerije, sega v leto 1972. Leta 2015 je pri Založništvu tržaškega tiska izšla obsežna monografija o Sirku, izid pa je pospremila manjša razstava, ki je slikarja in njegovo delo na novo ovrednotila.
Njegova dela so danes večinoma v zasebni lasti, nekaj pa jih hranijo v Narodni galeriji, Umetnostni galeriji Maribor, Pomorskem muzeju Sergej Mašera v Piranu, Pokrajinskem muzej v Kopru in Goriškem muzeju.
Sirk se je rodil leta 1887 v Križu pri Trstu. V Križu je živel do leta 1929, ko je bil zaradi fašizma prisiljen zapustiti Italijo. Najprej je dobil mesto učitelja risanja v Lenartu, leta 1937 pa se je preselil v Celje, od koder je bil 1941 skupaj z drugimi sorojaki izgnan v Zaječar. Po koncu vojne se je leta 1945 vrnil v rojstni kraj, dve leti zatem pa je umrl v Celju, kjer je tudi pokopan.