V Galeriji Lek ilustracije Damijana Stepančiča

Stepančič meni, da mora dober ilustrator znati pripovedovati s svojimi likovnimi sredstvi in ta morajo biti spet utemeljena s slikarsko izkušnjo. Ta je razvidna iz uporabe barv in veščine slikanja z njimi, pa tudi v izrabi svetlobe kot ene temeljnih prvin slikanih zgodb. Med številnimi slikanicami je Stepančič ilustriral slovensko himno ter Gregorčičevo pesem Soči, ilustracije iz del pa bodo na ogled v Ljubljani.

Ilustratorjev pristop je po besedah umetnostnega zgodovinarja in likovnega kritika Iztoka Premrova načeloma tak, da poskuša vsem besedilom najprej zlesti pod kožo, jih neštetokrat prebrati in šele potem jih uspe "posvojiti". Pri Zdravljici je veliko razmišljal o tem, kako tega zahtevnega pesniškega besedila "naj ne bi ilustriral", Soče pa ni spoznaval le s prebiranjem Gregorčičeve pesniške izpovedi, ampak se je stika z reko lotil dobesedno. Prepotoval in preiskal jo je od izvira do izliva v Jadransko morje. Celo skočil je vanjo, da jo je doživel še telesno.

Stepančičeve ilustracije po besedah Premrova predstavljajo številne likovne vrednote, o katerih razmišlja avtor in jih rešuje na njemu najbolj pristen način. Tako Prešernov kot Gregorčičev čas se v njih zrcalita kot zgodovinska podlaga naslikanih pripovedi. Dokaj drzni so tudi avtorjevi prehodi iz enega časovnega obdobja v drugega, ki ob ogledu celote delujejo verjetno in verodostojno, posebej pa predstavi tudi zgodbe znanih in znamenitih oseb iz slovenske zgodovine.

"Ilustrator jemlje svoje umetniške naloge in cilje zelo resno ter z veliko odgovornosti. Posega pa tudi po drznih likovnih rešitvah, ki jih likovno utemelji s prepričljivo interpretacijo obravnavanega besedila," je sklenil Premrov.

Damijan Stepančič (1969) je po končani srednji šoli za oblikovanje in fotografijo na ljubljanski akademiji za likovno umetnost leta 1996 diplomiral iz slikarstva. Poprej je dve leti na akademiji obiskoval študij oblikovanja, a ga je opustil. Hkrati z zaključkom študija je začel delovati v polju ilustracije in se po mnogih letih profiliral za ilustracijo del, namenjenih predvsem starejšim otrokom in odraslim.

"Poznavanje raznih slikarskih in grafičnih tehnik, pridobljenih skozi študij, mi omogoča preskakovanje iz enega medija v drugega znotraj ilustracije. Tako se lahko soočam z različnimi besednimi poetikami, od pravljic in poezije do praktično znanstvenih, zgodovinskih besedil. Samo tako se lahko doseže, da izdelek deluje kot homogena celota slike in besede. Sam poskušam z različnimi pristopi preseči stereotipe, da je ilustracija namenjena izključno otroški publiki," je ilustrator zapisal v biografiji.

Trenutno se vse bolj posveča študijski ilustraciji, pri kateri ima brskanje po informacijah in literaturi ključno vlogo. To dopolnjuje z obiski muzejev in preučevanjem drugih virov. Tako zasnovane knjige po Stepančičevih besedah postanejo kar leksikoni v malem.