misliStatistike: Knjižna produkcija v upadu od leta 2009
Ljubljana, 16. aprila - Ob Slovenskih dnevih knjige, ki bodo potekali prihodnji teden, je Statistični urad RS objavil nekaj statistik. Te med drugim kažejo, da je knjižna produkcija od leta 1991 do leta 2009 naraščala, od takrat upada. V letu 2009 je izšlo rekordnih 6953 naslovov, v letu 2015, za katerega so na voljo zadnji podatki, pa 5411.
Ljubljana, Kongresni trg.
Slovenski dnevi knjige na Kongresnem trgu v Ljubljani.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Slovenska knjižna produkcija se statistično spremlja od leta 1919. Tedaj je izšlo 389 naslovov knjig in brošur v slovenskem jeziku ali po oceni statističnega urada kakih 30 naslovov na 100.000 prebivalcev. Poleg teh so založniki ponudili 20 naslovov prevodov in 28 naslovov knjig v tujih jezikih. Med izdanimi naslovi je bilo 55 naslovov leposlovnih del ali po oceni statističnega urada okrog štiri na 100.000 prebivalcev. Manj knjižnih del kot v letu 1919 je v prejšnjem stoletju izšlo le med 2. svetovno vojno.
Šele več kot pet desetletij pozneje oziroma leta 1974 je v Sloveniji izšlo več kot 100 naslovov knjig na 100.000 prebivalcev, med njimi 23 naslovov leposlovnih del, prav tako preračunano na 100.000 prebivalcev. V letu 1999 je izšlo že 200 naslovov knjig in brošur na 100.000 prebivalcev in od tega približno 38 naslovov leposlovnih knjig. Največ pa jih je izšlo leta 2009: 6953 naslovov oziroma 340 na 100.000 prebivalcev.
Od leta 2010 oziroma 2012 pa je knjižna produkcija upadala; v letu 2015 je po podatkih Narodne in univerzitetne knjižnice izšlo v Sloveniji 5411 naslovov knjig in brošur, kar je 262 naslovov na 100.000 prebivalcev, od tega 1668 z leposlovno vsebino, to pa je približno 81 naslovov na 100.000 prebivalcev.
V statistični register delovno aktivnega prebivalstva je bilo konec leta 2016 vpisanih 291 oseb, ki so poklic pisatelja opravljale kot primarni in ki so bile vključene v obvezno socialno zavarovanje. Med njimi je bilo nekaj manj kot 56 odstotkov pisateljic in nekaj več kot 44 odstotkov pisateljev. Približno 40 odstotkov jih je bilo zaposlenih pri delodajalcu, preostalih približno 60 odstotkov pa je bilo samozaposlenih.
Knjige pa dajejo kruh še drugim poklicem. Za kratek pregled so izbrali najbolj prepoznavne dejavnosti, povezane s knjigami: izdajanje knjig, prevajanje in tolmačenje, knjigarne in knjižnična ter arhivska dejavnost. Konec leta 2016 je bilo v teh dejavnostih zaposlenih skupaj 3221 oseb, 893 pa je bilo samozaposlenih, skupaj torej 4114.
V letu 2016 v knjižnicah in knjigarnah skoraj ni bilo samozaposlenih, med zaposlenimi v založbah je bilo samozaposlenih pet odstotkov, med prevajalci in tolmači pa jih je bilo več kot 72 odstotkov. Primerjava za zadnjih devet let razkrije, da se je delež samozaposlenih v teh štirih dejavnostih skupaj nenehno povečeval; od leta 2008 do leta 2016 se je povečal z 11 na 22 odstotkov, najizraziteje se je povečal med prevajalci in tolmači - z 58 na 72 odstotkov.