Kraljica jazza Ella Fitzgerald bi danes praznovala 100 let

Ella Fitzgerald (1917-1996), rojena v Newport Newsu v ameriški zvezni državi Virginija, se je kot mladenka z materjo preselila v Yonkers v ameriški zvezni državi New York. Mama je umrla v prometni nesreči, zatem se je preselila k teti. Kmalu je zašla na kriva pota in bila nekaj časa celo v poboljševalnici.

Stabilnost je našla v glasbi. Od leta 1935 je nastopala z orkestrom Chicka Webba in prvi večji uspeh dosegla leta 1938 z jazzovsko priredbo otroške pesmice A Tisket, a Tasket. Prodor pa ji je uspel po letu 1948, ko je začela peti pod vodstvom znanega jazzovskega organizatorja Normana Granza, ki je v okviru nastopov z naslovom Jazz at the Philharmonic zanjo pripravil primerno spremljavo in prave skladbe. Kmalu je njen poseben slog petja, ki so ga odlikovali čisti glas velikega obsega, brezhibna dikcija, izjemen dar za improvizacijo in intonacijska natančnost, zaslovel po vsem svetu.

Med drugim je posnela antološko zbirko skoraj 250 najbolj značilnih jazzovskih skladb ameriških skladateljev. Nastopala je z velikimi jazzisti, kot so bili Louis Armstrong, Count Basie in Duke Ellington, bila gostja na mnogih jazzovskih festivalih po vsem svetu ter v filmih in v popularnih televizijskih oddajah.

V svoji karieri je prejela 13 grammyev in častnega grammyja ter številne druge nagrade, vključno z državno nagrado za zasluge v umetnosti (National Medal of Arts), ki ji jo je leta 1987 izročil takratni predsednik Ronald Reagan, najvišje civilno odlikovanje - medaljo svobode ter nagrado Georgea in Ire Gershwina. Bila je tudi ena od petih ustvarjalcev, ki so leta 1979 prejeli častno priznanje Kennedyjevega centra.

Med njenimi najbolj znanimi skladbami so tudi Summertime, Lady Be Good, Flying Home, How High Is The Moon in Stompin'At The Savoy.