V Mestnem muzeju poleti predstavitev najzgodnejših ohranjenih fresk baročnega slikarja Franca Jelovška

Freske so podpisane in datirane z letnico 1725. Še bolj pa k njihovi izjemnosti prispeva profana ikonografija, saj vse ostale poznane Jelovškove freske krasijo sakralne arhitekture, je za STA povedala kustosinja razstave Ana Iskra iz Mestnega muzeja Ljubljana.

Jelovšek (1700-1764), ki velja za najpomembnejšega slovenskega freskanta, je sicer istega leta poslikal tudi antependije s podobami svetnikov v trzinski cerkvi. Večina poznanih Jelovškovih fresk pa krasi sakralne arhitekture, denimo kapelo Codellijeve graščine v Ljubljani, Šentpetrsko cerkev v Ljubljani, cerkev v Skaručni ali cerkev na Sladki gori. Vendar, kot je poudarila, Jelovškov opus še čaka na monografsko obdelavo.

Jelovšek je na stene dvorca Zalog med drugim naslikal moškega s sokolom, lovca, ki kaže na svoj ulov, kartušo s pastoralnim prizorom, damo s sokolom, pokrajino z reko in arhitekturo ter medaljon s Pozejdonom. Med poznavalci njegovega dela je po besedah Ane Iskra prevladal konsenz, da se je umetnik zgledoval tako v italijanski kakor tudi severnjaški umetnosti. Zagotovo je pri svojem delu uporabljal grafične predloge.

Freske so bile po besedah Ane Iskra od požiga do snetja kar nekaj mesecev prepuščene na milost in nemilost vremenskim vplivom, saj jih ni več ščitila streha. Poleg tega so bile umazane od saj, na njih so se pojavile razpoke, določeni deli poslikanega ometa so tudi odpadli. Že po začetnem čiščenju pa je slikarjev podpis postal spet dobro viden. Kot je povedala, je slikar olajšal delo raziskovalcem, saj se je na svoje delo podpisal - Illouscheg - in ga tudi datiral - 1725.

Leta 1946 snete freske so bile montirane na nosilec, sestavljen iz kovinske mreže, vpete v lesen okvir in zalite z mešanico mavca in slame. Ker so nosilci v dobrem stanju, so se odločili, da jih za razstavo ne bodo zamenjali. Po besedah restavratork Jelke Kuret in Saše Snoj z Restavratorskega centra nosilci pričajo "o iznajdljivosti takratnih restavratorjev, ki so z zelo omejenimi sredstvi in izbiro materialov iznašli rešitev, ki služi svojemu namenu še danes". Freske bodo na razstavi javnosti predstavljene prvič.

Postavitev z naslovom Tukaj, daleč od skrbi/Iz pogorišča dvorca Zalog pri Moravčah rešene umetnine, ki bo predstavila baročno prenovo dvorca, bo zajela tudi nekaj fragmentov arhitekturnega okrasa dvorca. Nekaj jih danes hranijo v Mestnem muzeju Ljubljana, kjer so jih v letih 1961 in 1962 odkupili od lastnika posestva Zalog, nekaj pa v dvorcu Strmol pri Cerkljah na Gorenjskem.

Kot je pojasnila Ana Iskra, so namreč lastniki dvorca Zalog v 30. letih minulega stoletja industrialcu Radu Hribarju za opremo prenovljenega gradu Strmol prodali kipa atlantov Angela Puttija, kamnite košarice s sadjem, po vsej verjetnosti pa tudi kipe iz niš na stopnišču. V zbirki muzeja so štiri Puttijeve glave.

Tako Jelovškove freske kot omenjeni arhitekturni okras dvorca so rezultat baročne prenove dvorca, za katero je poskrbel Orfej grof Strassoldo. Dvorec Zalog je kupil leta 1695 kot podeželsko rezidenco, v Ljubljani pa je leta 1709 kupil palačo na Novem trgu 6; obe zgradbi je dal obnoviti. Kastelologu Igorju Sapaču je s pomočjo novih raziskav za razstavo in spremni katalog uspelo rekonstruirati arhitekturno podobo dvorca Zalog pri Moravčah.

Arhitekt prezidave je bil Carlo Martinuzzi, kiparska dela pa je opravila kamnoseška delavnica Luke Misleja, v kateri je od leta 1712 dalje sodeloval padovanski kipar Angelo Putti. Ista imena so povezana z dvorcem Zalog, kjer je prenova potekala sočasno in kjer je trojica Martinuzzi-Putti-Jelovšek ustvarila eno lepših profanih baročnih celostnih umetnin na Slovenskem.

Razstava v Mestnem muzeju Ljubljana bo na ogled od 13. junija do 24. septembra.