Pri Mladinski knjigi prva skupna knjiga Šalamuna in Metke Krašovec

Pesmi in risbe, zbrane v zbirki, so nastale v približno istem času, v 80. letih minulega stoletja, ko sta si bila pesnik in slikarka po prepričanju Šalamuna umetniško najbližje, je Metka Krašovec zapisala v spremni besedi. Kot je povedala na predstavitvi, je sama v tem času začela ustvarjati risbe kot odraz njene ustvarjalne krize. Namesto, da bi načrtovala delo, kot je bila vajena prej, se je prepustila intuiciji, kar je podpiral tudi Šalamun.

Nekatere pesmi in risbe med seboj zelo dobro korespondirajo, spet druge manj, v vseh pa je veliko igrivosti, humornosti, erotike ter beline, je povedala urednica Nela Malečkar.

Knjigo je likovno uredil Pavle Učakar, ki je opisal sodelovanje z Metko Krašovec kot odnos profesor - študent. Najprej je dobil od nje nalogo, da izmed 120 njenih risb izbere nekaj del za knjigo, nato pa je od njegovega izbora ostala le še tretjina. Vendar se mu, kot je dejal, to zdi edino prav, saj Metka Krašovec veliko bolje pozna tako svoje kot Šalamunovo delo. Sam delo obeh razume kot poezijo.

Metka Krašovec je povedala, da nikoli, razen v Mehiki, kjer sta se leta 1979 s Šalamunom spoznala, nista ustvarjala skupaj. "Za ustvarjanje potrebuješ veliko samosti in prostora," je poudarila. Na vprašanje Nele Malečkar, če jima je bilo kdaj kot umetnikoma težko sobivati, je odvrnila, da ne. Kot je pojasnila, sta se poročila precej pozno, ko sta bila oba kot umetnika že formirana in sta že imela svoji karieri. Šalamun je bil stoodstotno zavezan poeziji, medtem ko je sama puščala kakšen odstotek še kakšni drugi stvari kot likovni umetnosti.

Šalamuna je Metka Krašovec opisala kot notoričnega optimista, "s katerim včasih tudi ni bilo najlažje". Po njenem mnenju je imel redko lastnost, da se je zelo veselil uspehov drugih, ni pa razumel, zakaj se drugi niso veselili njegovega.

Kot je še povedala, bodo kmalu pri Beletrini izšle nove pesmi, zbrane iz petih rokopisov, ki jih je Šalamun uredil še pred smrtjo.