Od blizu 9.5.2017 10:30

Mednarodni umetnostni bienale v Benetkah bo slavil umetnost samo

pripravila Ksenija Brišar

Benetke, 9. maja - Viva arte viva je tema 57. mednarodnega bienala umetnosti v Benetkah, ki se bo začel v soboto. Po izboru kustosinje Christine Macel bo posvečen umetnosti sami. Slovenski nacionalni paviljon bodo odprli v sredo, v njem bo Nika Autor predstavljala Obzornik 63. Nekaj slovenske umetnosti bo tudi na osrednji razstavi, odprt pa bo še paviljon države NSK.

Ljubljana. Umetnica Nika Autor. Foto: Bor Slana/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Umetnica Nika Autor.
Foto: Bor Slana/STA
Arhiv STA

Italija, Benetke. 56. mednarodna umetnostna razstava Beneški bienale. Razstava v Arzenalu. Foto: Daniel Novakovič/STA Arhiv STA

Italija, Benetke.
56. mednarodna umetnostna razstava Beneški bienale.
Razstava v Arzenalu.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA

Koncept bienala po zamisli Christine Macel

Kustosinja Christine Macel iz pariškega Centra Pompidou je v ospredje ene najpomembnejših razstav sodobne umetnosti na svetu, ki bo odprta med 13. majem in 26. novembrom, postavila umetnike, njihove sloge in prakse, ki jih razvijajo, vprašanja, ki si jih zastavljajo, pa tudi njihov način življenja. Pojasnila je, da je tema Viva arte viva nekakšen vzklik, izraz strasti do umetnosti in umetnikov.

Po njenem prepričanju je umetnost v svetu, polnem konfliktov, v katerem je človečnost pod velikim vprašajem, zelo pomembna. "Umetnost je idealen prostor za refleksijo, individualni izraz, svobodo in prevpraševanje (...). Bolj kot kadarkoli so vloga, glas in odgovornost umetnikov bistveni v polju današnjih razprav," je povedala ob izboru teme.

Christine Macel je napovedala strukturo razstave po poglavjih, ki bo obiskovalce vodila skozi "transpaviljone". Ti bodo združevali umetnike vseh generacij in izvorov. Med njimi bosta Paviljon umetnikov in knjig ter Paviljon časa in neskončnosti. Poudarila je tudi pomen srečanj umetnikov in občinstva. Med drugim bodo pripravili Odprta omizja, ki so zamišljena kot kosila, na katerih bo mogoče z umetniki klepetati o njihovih delih. Organizatorji pričakujejo več kot pol milijona obiskovalcev.

V nacionalnih paviljonih tudi Slovenija

Poleg osrednje razstave v Vrtovih s 120 povabljenimi umetniki iz 51 držav se bo 83 držav predstavilo z nacionalnimi paviljoni, med njimi je tudi Slovenija. V nacionalnem paviljonu v Arzenalu jo bosta zastopali umetnica Nika Autor in kustosinja Andreja Hribernik s projektom Novicam se ne odpovemo. Projekt sestavljata 30-minutni film Obzornik 63 - Vlak senc in publikacija Novicam se ne odpovemo. Slovenski paviljon bodo odprli v sredo popoldne.

Po besedah direktorice Moderne galerije Zdenke Badovinac, ki je komisarka slovenske predstavitve v Benetkah, bo film Obzornik 63 - Vlak senc na eni strani opozarjal na aktualno družbenopolitično situacijo, v kateri živimo, na drugi pa na pojem sreče, na neko univerzalno vrednoto. Projekt ni bil zastavljen vnaprej, ampak sta ga umetnica in kustosinja vsebinsko zastavili z različnimi sodelavci, pri razvoju ideje pa sta sodelovala še Ciril Oberstar in Andrej Šprah.

Skozi proces se je po pojasnilih kustosinje izkristalizirala ideja potovanja kot v prenesenem pomenu iskanja sreče in skozi to tudi samega vlaka. Okrog tega se je razvil film, ki se po avtoričinih besedah naslanja na tradicijo obzorniškega filma oziroma njegovega nasprotnega pola - antiobzornika ter na formo esejističnega, eksperimentalnega in angažiranega filma. Skozi te tradicije med drugim prevprašuje begunstvo, potovanja in srečo.

Slovenska umetnost še na osrednji razstavi in posebej

Umetniška direktorica Christine Macel pa je za osrednjo razstavo izbrala tudi tri slovenske predstavnike - kolektiv OHO, Marka Pogačnika in Vadima Fiškina. Poleg tega se bo s svojim paviljonom v času bienala v Benetkah predstavljala tudi NSK država v času. Kot so povedali pobudniki projekta, skupina Irwin, "bodo prišli in zavzeli položaj".

Paviljon države NSK bodo odprli v četrtek, pred tem ga bo z uvodnim predavanjem The Courage of Hopelessness (Pogum brezupa) pospremil filozof Slavoj Žižek. Njihov paviljon bo odprt do 15. julija. Čeprav ni v nasprotju z nacionalno strukturo beneškega bienala, skuša biti neodvisen paviljon, ki na novo opredeljuje idejo države in ponuja novo vrsto državljanstva.

"Spoprijel se bo s celo vrsto vprašanj, ki povzročajo največ težav sodobnim državam, kot so migracije, državljanstvo, dediščina in identiteta. Vrsta povabljenih posameznikov bo prispevala svoje zamisli o tem, kako zgraditi novo kolektiviteto in skupno zgodovino, ki bi presegli državne meje in se usmerili onkraj sedanje razdrobljenosti in notranjih nasprotij v Evropi," so zapisali pobudniki.

Prispevke k projektu bo po napovedih dalo več kot 200 posameznikov, med katerimi bodo državljani NSK države v času, umetniki, filozofi, študentje, mladi umetnostni strokovnjaki, kulturne institucije, socialne kooperative in mednarodne univerze. K oblikovanju umetniške instalacije v paviljonu pa so povabili državljana države NSK in sodobnega umetnika Ahmeta Ögüta. S pomočjo konceptualnega in fizičnega izkustva težnosti bo osvetlil pojem države ter definicijo državljanstva in z njim povezane birokracije.

Beneški bienale ena najbolj prestižnih kulturnih organizacij na svetu

Beneški bienale za eno najbolj pomembnih razstav sodobne umetnosti na svetu šteje že več kot 120 let. Izmenjuje se z arhitekturnim bienalom, ki poteka v parnih letih od leta 1980. V 30. letih so bienalu umetnosti dodali letne festivale glasbe, gledališča in filma, od leta 1999 pa mesto na vodi gosti tudi festival sodobnega plesa. Filmski festival v Benetkah, ustanovljen leta 1932, tako velja za najstarejši tovrstni festival na svetu. Beneškemu bienalu kot kulturni organizaciji, ustanovljeni leta 1895, sicer predseduje Paolo Baratta.

Na vseh prireditvah podeljujejo tudi nagrade. Na mednarodnem likovnemu bienalu bo zlatega leva za življenjsko delo prejela ameriška pionirka feminističnega performansa Carolee Schneemann. Nagrado ji bodo izročili ob odprtju bienala, 13. maja, ko bodo podelili še zlata leva za najboljši nacionalni paviljon in za najboljšega umetnika na osrednji razstavi ter srebrnega leva najbolj obetavnemu mlademu umetniku. Petčlanski žiriji, ki bo odločila o dobitnikih, predseduje direktor španskega nacionalnega muzeja Reina Sofia Manuel J. Borja-Villel, piše na uradni spletni strani.