Pri Celjski Mohorjevi družbi roman Andreja Arka, postavljen v knežje mesto

Kot je na predstavitvi povedal Arko, ki je bil vrsto let urednik pri Celjski Mohorjevi družbi, se je znašel v zadregi, ko je od založbe prejel povabilo, naj kaj napiše. Pojasnil je, da je v času urednikovanja svoja dela objavljal pri drugih založbah, ker se mu ni zdelo primerno, da bi jih "pri svoji".

Dogajanje romana je postavil v Celje, saj se je želel s tem pokloniti mestu, ki že 90 let gosti založbo, obenem pa je to tudi kraj njegovih srednješolskih let, v katerem se ga, kot je dejal, vedno znova polastita nostalgija in domotožje. Protagonisti romana so nekdanji dijaki oziroma sošolci, ki pripovedujejo o svojih spominih na gimnazijska leta in obenem opisujejo svoje nadaljnje življenjske poti, s tem pa se izrisuje tudi družbena slika tedanjega časa.

Kot je povedal Arko, so vsa imena in dogodki v romanu izmišljeni. "Nekateri dogodki so sicer resnični, a se niso zgodili meni ali mojim sošolcem," je poudaril in s tem odgovoril na nekatere kritike, ki jih je prejel, češ da je objavil spomine svojih nekdanjih gimnazijskih sošolcev.

Po besedah urednice Cvetke Rezar roman odlikujejo različni slogi, s katerimi je želel avtor opisati različne protagoniste, ki svoje zgodbe delijo prek prvoosebnega pripovedovalca.

Peta knjiga Giovannina Guareschija s prigodami don Camilla in Pepponeja prinaša 35 novih zgodb, ki jih je kot že dve knjigi prej prevedel Dean Rajčić. Kot je povedal, ima avtor poseben slog pisanja - kot bi pisal filmski scenarij. Precej preglavic so mu tudi tokrat povzročali italijanski idiomi, ki so težko ali sploh neprevedljivi. V ospredju zgodb je tudi tokrat humor, čeprav je nekaj zgodb precej tragičnih in resnih, v vseh pa je polno avtorjevih modrosti, je še povedal prevajalec.