Pri Mladinski knjigi izšel ponatis Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal Logar, je Slava vojvodine Kranjske v tej obliki prvič izšla leta 1977, ko je bil knjižni trg na Slovenskem precej drugačen, kot je danes in je bila uspešnica. Zadnji ponatis dela je izšel pred 20 leti.

Projekt je zasnoval publicist Bogomil Gerlanc. Naslonil se je na Valvasorjevo berilo, ki ga je pripravil Mirko Rupel, ta je poskrbel tudi za prevod besedil. Po Ruplovi smrti je Gerlanc naredil izbor iz Valvasorjevega berila in "tako smo dobili knjigo, ki je Valvasorja približala najširšemu krogu bralcev", je povedal Logar.

V pričujoči izdaji, pri kateri je za sodobno obliko poskrbel oblikovalec Marko Prah, so se naslonili na izdajo iz leta 1994, ki je že bila malo osvežena. Kot je povedal Logar, se je Prah v marsičem tudi držal Valvasorjevega izročila. Knjiga je tako po njegovih besedah preglednejša od prejšnjih izdaj in bralec lažje sledi posamičnim poglavjem.

Danes, ko imamo dostopen integralni prevod Slave vojvodine Kranjske, ponatis pričujoče knjige po Logarjevih besedah pomeni predvsem korak k mlademu bralcu. Prepričan je, da ga bo knjiga "zgrabila", saj je napisana komunikativno in nazorno. Tudi izvirna spremna beseda Branka Reispa, ki je bil ob prvi izdaji knjige eden najuglednejših poznavalcev Valvasorjevega opusa, je danes sporočilno ustrezna, je poudaril.

Knjiga vsebuje več kot 50 izvirnih bakrorezov, od tega deset velikega formata. Prinaša slikovite in natančne opise vasi, krajev in mest ter številne naravne in kulturne znamenitosti. V njej so opisi prebivalcev in njihovih navad, šeg, vraž in zanimivosti, prinaša zgodovinska dejstva in dogodke, ki so zaznamovali skupno narodovo preteklost. Knjigi je dodana zbirka petih razglednic po bakrorezih iz Slave vojvodine Kranjske in pet znamk z Valvasorjevo podobo.

Po besedah literarnega zgodovinarja in komparativista Janka Kosa je bil Valvasor za 17. stoletje to, kar je bil Primož Trubar za 16. stoletje - izjemna osebnost, nenavadna po svoji življenjski zgodbi in po hotenju, ki je bilo nad povprečjem takratnega kulturnega življenja na Kranjskem. Svoje delo je Valvasor, ki je bil po prednikih Italijan in ki je pisal v nemščini, videl kot delo za Kranjce v prednacionalnem smislu.

Njegovo delo je po Kosovih besedah lep primerek baroka v znanosti, zgodovinopisju ter zanimanju za šege in navade. Bere se kot sijajen baročni tekst, lahko pa se mu približa tudi na drugih ravneh.

Valvasor je ves čas navdihoval in še danes navdihuje etnologe, zgodovinarje, folkloriste in literate. Predvsem slednjim je po Kosovih besedah zapustil veliko, to nasledstvo pa se začne že s Francetom Prešernom. "Prešernov pogled na zgodovino je Valvasorjev pogled," je poudaril Kos in dodal, da so tudi vsi pisci zgodovinskih romanov zajemali iz Valvasorja.

Valvasor (1641-1693) se je rodil v Ljubljani. Leta 1678 je na Bogenšperku ustanovil grafično podjetje z bakroreznico in tiskarno. Obsežno topografsko-zgodovinsko delo Slava vojvodine Kranjske v 15 knjigah predstavlja vrh njegovih znanstvenih prizadevanj. Umrl je v Krškem.