NSK država v času ob beneškem bienalu spreminja globalni ne-red

Zdenka Badovinac, poleg Charlesa Escheja sokuratorka projekta NSK država v času, ki ga je spodbudil in produciral umetniški kolektiv Irwin, se strinja, da je tako v slovenskem nacionalnem paviljonu, v katerem sta v sredo umetnica Nika Autor in kustosinja Andreja Hribernik predstavili polurni filmski obzornik z zbornikom Novicam se ne odpovemo!, kot v paviljonu NSK država v času opazno stremljenje za boljšim svetom, boljšim prostorom za življenje.

"Je kar nekaj paralel, čeprav niso bile načrtovane. A očitno je vsak umetnik, ki je občutljiv za čas in prostor, v katerem živi, občutljiv za podobne teme, in tukaj je centralna tema v obeh paviljonih povezana z begunci, čeprav se vsak umetniški koncept ukvarja s tem na različne načine," je povedala za STA.

Nika Autor o begunski problematiki razmišlja skozi film, NSK država v času pa na utopičen način, tako kot je utopičen tudi sam koncept te države, v kateri umetniki in državljani - teh je 15.000 - projicirajo možnosti, ki bi si jih želeli, a ne obstajajo. V paviljonu NSK država v času tako begunci iz begunskih centrov v Benetkah s pomočjo socialnih delavcev izdajajo potne liste. "Gre za obrnjeno vlogo: oni so običajno na drugi strani mize, kjer prosijo za potne liste, zdaj pa diktirajo migrantsko politiko," je pojasnila Zdenka Badovinac.

Potne liste za NSK državo v času izdajajo štirje migranti, miza, ob kateri prosilci dobijo dokumente, pa je dvignjena nad prostorom in se zdi, kot da lebdi. Do "pisarne" za izdajo potnih listov vodi soba, poimenovana Globalni nered, s tlemi, dvignjenimi pod kotom 45 stopinj. V vitrinah so dokumenti, ki odgovarjajo na vprašanja, povezana z begunsko problematiko, ki sta jih kustosa zastavila približno 100 ljudem. Zanimalo ju je, kaj od evropske dediščine bi zadržali in kaj bi izpustili ter kaj iz njihove domovine bi bilo vredno obdržati in kaj zavreči.

"Moramo se zavedati, da smo na eni največjih svetovnih likovnih manifestacij, ki je masovno obiskana in kjer si ljudje z vsega sveta ogledujejo razstave in hitijo iz prostora v prostor z neko lahkoto. Ta poševna tla pa obiskovalce malce zadržijo, po eni strani zato, da ozavestijo, kje so, po drugi strani pa tudi zato, da podoživijo eno prepreko na poti, tako kot jo doživljajo begunci," je povedala Zdenka Badovinac.

Tako "lebdeča" miza kot poševna tla so povezana z idejo breztežnosti, v njej pa je po besedah sokustosinje mogoče iskati različne metafore: "Običajno rečemo, da smo prizemljeni, ko smo doma, ko imamo svojo domovino, ko ju izgubiš, pa ostaneš nekako v zraku. Lebdenje pa ima tudi mnogo pozitivnih konotacij, povezano je z imaginacijo, se pravi z umetnostjo."

Paviljon NSK države v času spremlja zbornik, ki se prav tako nanaša na begunsko problematiko in na zastavljena vprašanja. "Obenem pa se sprašuje tudi o politični levici, o tem, zakaj danes ni sposobna dati primernih odgovorov v migrantski krizi," je še povedala Zdenka Badovinac.

Kot je pojasnil član Irwinov Borut Vogelnik, so kustosoma popolnoma prepustili temo in način, kako jo bosta predstavila v paviljonu. Zbornik pa je izšel kot projekt Jele Krečič, ki ga je tudi predlagala, izbrala avtorje in uredila. Ob tem je izšel še časopis, ki "skuša na zelo jasen način razpreti vsa dejstva, ključna za celotno sliko o paviljonu".