Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

KAPELSKI PASIJON - ENO NAJVEČJIH ODKRITIJ SLOVENSKEGA SLOVSTVA, PRIMERLJIVO S ŠKOFJELOŠKIM PASIJONOM

Pasijonska igra iz Železne Kaple velja za eno največjih odkritij starejšega slovenskega slovstva in slovenske dramatike zadnjih let. Rokopis, zapisan ob koncu 18. stoletja, vsebuje besedilo starejših različic pasijona, ki izvirajo iz izgubljene slovenske jezuitske dramatike 17. stoletja. Igra obsega tri samostojne predstave: na veliki četrtek dopoldan, zvečer pred velikim petkom in na velikonočni ponedeljek.

Kapelski pasijon je poleg Škofjeloškega pasijona drugo slovensko dramsko besedilo baročne dobe, po obsegu pa je s 123 odstavki in 2758 verzi eno najobsežnejših v slovenski dramatiki. Neznani pisec rokopisa je ob koncu 18. stoletja začetne prizore predelal, da bi pasijon rešil pred prepovedmi. Toda v rokopis je vključil tudi nekatere odlomke najstarejše slovenske dramske tradicije, ki jih ne najdemo nikoder drugod: misterijska prizora o Materi Božji in spokorjenem Grešniku ter o tehtanju pokojnikove Duše sta prvovrstni baročni besedili, ki ju je kapelski pisec rešil in ohranil slovenski literaturi. Delo sta uredila Erich Prunč in Matija Ogrin, po čigar mnenju je izjemna baročna pasijonska igra po pomenu primerljiva s Škofjeloškim pasijonom.

MILA - ROMANESKNI PRVENEC SIMONE KOPINŠEK

"Pred seboj imamo roman, ki beži iz pisanja o nerazumljenih monadah in zastavlja monado za obravnavo kolektivnih problemov ter s tem na izviren način vzpostavlja tisto znano razmerje med osebnim in javnim, o katerem mnogi govorijo, a ga redki izpeljejo na način, ki to razmerje beza iz območja gole fraze," so zapisali pri Literi. Avtor spremne besede Muanis Sinanović pa je zapisal, da je za romaneskni prvenec Simone Kopinšek značilna dialektika med celim in necelim, ki se odvije na primeru Mie, od njenega otroštva do odrasle osebe. "S tega vidika bi lahko rekli, da gre za razvojni roman, vendar takšen, ki je specifičen za osebo ženskega spola," je med drugim zapisal Sinanović.

Simona Kopinšek (1981) je novinarka, književnica, voditeljica radijskih in televizijskih oddaj ter različnih kulturnih dogodkov. Začetki njenega umetniškega pojavljanja segajo v leto 2000, ko je bila njena poezija objavljena v zborniku Pesmi prostora avtorjev Obsotelja in okolice. Izdala je več knjig poezije in mladinski roman Nevidna vrata južne strani neba.

ČUDEŽNA BOLHA MEGI IN KOBILA RIKA - NOVA KNJIGA DESE MUCK V ZBIRKI ČUDEŽNA BOLHA MEGI

V ospredju tokratne zgodbe o čudežni bolhi Megi je Romanca, ki se je bala konjev, a se je s pomočjo konjarke Nataše spoprijateljila s čudovito kobilo Riko. Skupaj s sestro Jasno sta si zaželeli, da bi bila samo njuna. Žal pa je prišlo do hudega zapleta, zato je na pomoč priskočila bolha Megi. Čudežna bolha Megi je avtoričina druga zbirka, ki sledi zbirki Anica, za katero je med drugim dobila Levstikovo nagrado. Namenjena je otrokom od petega leta dalje in njihovim staršem. V središču je vedno neka žival, ki v hišo prinese veselje pa tudi skrb in odgovornost. Tu priskoči na pomoč čudežna bolha Megi, ki o živalih zelo veliko ve in jim zna poiskati prave lastnike. Čisto na koncu dobi besedo še veterinarka, ki o vsaki živali pove marsikaj zanimivega in koristnega.

Desa Muck (1955) je priljubljena mladinska pisateljica, publicistka in igralka. Njen književni opus obsega predvsem dela za otroke in mladino, piše pa tudi za odrasle. Najznačilnejša so njena humorno obarvana prozna dela iz sodobnega sveta mladostnikov, kot so Pod milim nebom, Hči Lune, Lažniva Suzi, Kremplin. Je prejemnica več nagrad.

SREČKOV KOVČEK - PRVA AVTORSKA SLIKANICA DUNJE JOGAN

Kovčki so odlična iznajdba, saj z njimi hodimo na počitnice, potovanja, vanje lahko spravljamo knjige, igrače in še veliko lepih stvari, vendar pa Srečkov kovček ni te vrste. Vanj je namreč spravil vsa negativna čustva, ki so kovčku močno povečala težo. Pod njo je skoraj klonil, dokler ni prišlo do nenadne rešitve.

Srečkov kovček je prva avtorska slikanica tržaške ilustratorke in oblikovalke Dunje Jogan, ki je bila leta 2015 za ilustracije v slikanici Slon na drevesu nominirana za nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico.