Svet 13.5.2017 12:54

Na beneškem umetnostnem bienalu zmagoslavje Nemčije

Benetke, 13. maja - Na odprtju 57. umetnostnega bienala v Benetkah so podelili nagrade. Oba zlata leva, tako za najboljši nacionalni paviljon kot za najboljšega umetnika, je prejela Nemčija. Paviljon naseljuje peturni performance Faust umetnice Anne Imhof, konceptualni umetnik Franz Erhard Walther pa je prepričal z velikanskim delom iz tekstila in jeklenih plošč.

Italija, Benetke. Beneški bienale. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Italija, Benetke.
Beneški bienale.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Italija, Benetke. Beneški bienale. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Italija, Benetke.
Beneški bienale.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Italija, Benetke. Beneški bienale. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Italija, Benetke.
Beneški bienale.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Italija, Benetke. Beneški bienale. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Italija, Benetke.
Beneški bienale.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Italija, Benetke. Beneški bienale. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Italija, Benetke.
Beneški bienale.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Italija, Benetke. Beneški bienale. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Italija, Benetke.
Beneški bienale.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Italija, Benetke. Beneški bienale. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Italija, Benetke.
Beneški bienale.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Italija, Benetke. Beneški bienale. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Italija, Benetke.
Beneški bienale.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Devetintridesetletna umetnica Anne Imhof v paviljonu prikazuje zahteven, približno pet ur dolg performans. Pod naslovom Faust se poigrava s temami moči in nemoči, samovolje in nasilja, odpora in svobode, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po monumentalni stavbi so položili debela steklena tla, v ogradi pred paviljonom stojijo psi. Gre za občutek, ali smo iz družbe izključeni ali ne, je kustosinja Susanne Pfeffer iz kasselskega muzeja Fridericianum povedala ob odprtju zmagovalnega paviljona.

Njeno delo se zavzema za "pravico biti drugačen", je umetnica povedala v zahvalnem govoru. Zavzema se tudi za tematizacijo nemške preteklosti. Nemški paviljon so v času nacionalsocializma preoblikovali nacisti in ga uporabljali za svojo propagando.

Franz Erhard Walther (77), ki prvič sodeluje na bienalu, je poznan po svoji interaktivni umetnosti. Kot je povedal v zahvalnem govoru, lahko tako vsak obiskovalec postane umetnost. Njegova dela določa radikalen in kompleksen značaj, meni žirija.

Nagrado zlati lev za življenjsko delo je prejela ameriška pionirka feminističnega performansa Carolee Schneemann. Srebrnega leva za obetavnega umetnika pa so podelili Hassanu Khanu, ki deluje v Kairu. Predsednik petčlanske žirije je direktor španskega nacionalnega muzeja Reina Sofia Manuel J. Borja-Villel.

Osrednja razstava beneškega bienala Viva arte viva, postavljena v Vrtovih in Arsenalu, je konceptualno razdeljena v devet paviljonov, v katerih so združena dela 120 umetnikov različnih slogov in praks iz 51 držav.

Ob tem se več kot 80 držav, tudi Slovenija, predstavlja z nacionalnimi paviljoni. V Arsenalu so že v sredo odprli projekt Novicam se ne odpovemo!, v katerega sta umetnica Nika Autor in kustosinja Andreja Hribernik povezali istoimenski zbornik s 30-minutnim filmom Obzornik 63 - Vlak senc, ki skozi filmsko formo prevprašuje begunstvo, potovanja in srečo.

Bienale bo na ogled do 26. novembra. Organizatorji pričakujejo pol milijona obiskovalcev.