Pekarna Magdalenske mreže obeležuje 20 let delovanja

Nevladna organizacija Pekarna Magdalenske mreže je bila ustanovljena leta 1997 s strani dela aktivistov, ki so tri leta prej zasedli kompleks nekdanje vojaške pekarne v Mariboru. Takrat je bil njen namen povezati prej večinoma samostojne uporabnike tega novega kulturnega središča, da bi se tako lažje pogajali z vodstvom občine in reševali osnovne probleme v delovanju Pekarne, kot je na primer plačevanje elektrike in odvoz smeti. "Morala se je ustanoviti neka pravno - formalna entiteta, ki je lahko skrbela za te stvari," je za STA pojasnila direktorica zavoda Urška Breznik.

Uporabniki Pekarne so se v naslednjih dveh desetletjih velikokrat menjavali, Pekarna Magdalenske mreže pa je ena redkih skupin, ki so zraven že od vsega začetka tega alternativnega kulturnega centra in še danes izvajajo vrsto različnih programov. Uspelo ji je tudi prestati veliko preizkušnjo delne obnove centra pred petimi leti, ki je močno premešala karte na tem območju.

"Tekom 20 let so v zavodu vzniknili mnogoteri mladinski in kulturni programi, se rojevale glasbene in gledališke skupine, filmski festivali in civilnodružbene pobude, zavod pa je ves čas nudil podporo tudi drugim ustvarjalcem v Mariboru in širše ter spodbujal njihovo avtonomijo. V turbulentnih časih, ko je Kulturni center Pekarna skoraj padel pod težo nerazumevanja pomena tovrstnih prizorišč za urbana središča s strani lokalnih političnih odločevalcev, je zavod odigral eno izmed ključnih vlog v boju za njen obstoj, ki ga z drugimi soborci bije še danes," ob letošnji obletnici poudarjajo v Pekarni Magdalenske mreže, v kateri trenutno dela pet redno zaposlenih in vrsta sodelavcev prek javnih del in zunanjih sodelavcev.

Programsko so usmerjeni predvsem v neodvisno kulturo, mladino in prostovoljstvo. Med drugim vodijo mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka, Knjižnico tete Rose z radikalno in družbenokritično literaturo ter Delavnice kritične pismenosti, prirejajo mednarodni filmski festival StopTrik in izvajajo rezidenčni program Guestroom. Prav tako so del mariborske iniciative Odločaj o mestu, ki si prizadeva za uvedbo participatornega proračuna v Mariboru, ter ustanove Pohorski bataljon, v katero so povezane mladinske nevladne organizacije.

"Uspešno smo se profilirali tako na področju mladine kot kulture, torej imamo zelo kakovostne programe na obeh področjih. Na področju mladine se osredotočamo na programe in metode dela, ki mlade namerno spodbujajo k temu, da so aktivni, saj si želimo mladih, ki progresivno razmišljajo, so dejavni v družbi in ne samo govorijo, da je treba nekaj narediti, ampak si tudi aktivno prizadevajo za družbene spremembe," je pojasnila Breznikova.

Podobnemu sledijo tudi na kulturnem področju. "Trudimo se, da imamo v naši galeriji na Koroški 18 čim več dogodkov in razstav na področju vizualne in intermedijske umetnosti. Vsi ti dogodki so brezplačni, saj je namen nevladnih organizacij, da poskušajo narediti svoje programe čim bolj dostopne za čim širši krog ljudi. Tudi nam se zdi izredno pomembno, da floskule, kot so vključevanje marginaliziranih skupin, ne le pišeš v prijavnice za razpise, ampak to tudi dejansko upoštevaš pri svojem delu," je še povedala direktorica.

Obeleževanje obletnice pričenjajo z današnjim koncertom hrvaških skupin Punčke in Baden-Baden v dvorani Gustaf, prihodnji teden pa bo sledila okrogla miza na temo mladinskih organizacij. Jeseni bodo gostili še Marka Breclja ter okroglo mizo na temo položaja vizualne kulture v mestu in državi.