Slovenija 17.5.2017 10:25

Mednarodni muzejski dan letos na temo spregledane preteklosti

Ljubljana, 17. maja - Muzeji po vsem svetu bodo 18. maja obeležili mednarodni muzejski dan, ki bo potekal na temo Muzeji in spregledana preteklost: Nepovedano v muzejih. Letošnja tema bo muzejem ponudila priložnost, da predstavijo, kako se soočajo s konceptom neizrekljivega v zbirkah in spodbujajo obiskovalce k razmišljanju zunaj lastnih individualnih izkušenj.

Ljubljana, Narodna galerija.
Sliki Prestar in Ptičar baročnega slikarja Fortunata Berganta.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA

Muzeji imajo pomembno vlogo pri ustvarjanju in predstavljanju kulturne dediščine ter razumevanju spregledane zgodovine. Letošnja tema se tako osredotoča na vlogo muzejev kot nosilcev sprememb v družbi in spodbujevalcev dialoga o večplastnem razumevanju časa

Odkrivanje spornih, nerazumljenih, bolečih zgodovin in povedati neizrekljivo je danost, ki jo muzeji imajo in istočasno dolžnost, ki jo kot aktivni soustvarjalci družbe morajo izpolniti. Spodbujajo lahko k mirnemu reševanju travmatične zgodovine, s posredovanjem znanj pa ponujajo razumevanje preteklega iz več zornih kotov, so ob letošnjem mednarodnem muzejskem dnevu zapisali pri slovenskem odboru Mednarodnega muzejskega sveta (Icom).

Dvanajst slovenskih nacionalnih muzejev bo pod okriljem Icoma Slovenije mednarodni muzejski dan obeležilo s skupno panojsko razstavo na ploščadi Slovenskega etnografskega muzeja, ki jo bodo odprli v četrtek. Kot je za STA povedala nova predsednica slovenskega odbora Icom Kaja Širok, so za predstavitev na razstavi v svojih zbirkah poiskali vsak tisto, kar se dotika letošnje teme.

Narodna galerija bo denimo predstavila nedavno odkriti sliki Ptičar in Prestar baročnega slikarja Fortunata Berganta, ki sta od konca druge svetovne vojne veljali za pogrešani. Muzej novejše zgodovine Slovenije, ki ga sama vodi, pa bo predstavil stol. Ta sam po sebi deluje kot običajen del notranje opreme, a obenem pripoveduje zgodbo o tem, da je bil nekdo na njem ustreljen, je pojasnila.

"Tega, kar je za nas prikrito, zakrito ali sporno, ne moremo predstaviti vsi na enak način. Zato smo se odločili po skupnim imenovalcem predstaviti vsak svoj delček in nastal je zanimiv mozaik," je še povedala o razstavi. Temi Muzeji in spregledana preteklost bo posvečena tudi mednarodna konferenca, ki bo septembra potekala v Muzeju novejše zgodovine Slovenije.

Kot je še povedala Kaja Širok, je sporna zgodovina včasih prezrta tudi v smislu, da se na nacionalnih razstavah muzeji ukvarjajo samo z identiteto, vezano na nacionalnost, vse drugo pa ostane prezrto, denimo ekonomski migranti, ki so v Sloveniji prisotni že tri generacije. V galerijah so takšne tiste teme, ki sem nam zdijo neprimerne ali v nas vzbujajo nelagodje, kot denimo v marsikom še vedno lahko vzbuja nelagodje podoba golega telesa. "Seveda pa je tudi vprašanje, koliko o takšnih temah želijo vedeti obiskovalci," je dodala.

Mednarodni muzejski dan vsako leto združi okoli 35.000 muzejskih institucij v več kot 140 državah sveta. Slovenski muzeji in galerije na ta dan brezplačno odprejo vrata obiskovalcem ter pripravijo vrsto delavnic, javnih vodstev in drugih prireditev. Kot je še povedala Kaja Širok, se mednarodni muzejski dan v Sloveniji postopoma vzpostavlja kot enako pomemben ob boku 3. decembru in 8. februarju, še vedno pa po številu obiskovalcev daleč prednjači Poletna muzejska noč.

Slovensko muzejsko društvo se obeleževanju mednarodnega muzejskega dneva vsako leto pridruži s podelitvijo Valvasorjevih nagrad in priznanj. Letošnje so podelili v ponedeljek v ljubljanski Narodni galeriji, pri čemer nagrade za življenjsko delo niso podelili, saj komisija zanjo ni prejela nobenega predloga.

Icom je 18. maj za mednarodni dan muzejev razglasil leta 1977.