misliKoroška galerija likovnih umetnosti praznuje 60. obletnico delovanja
Slovenj Gradec, 18. maja - Koroška galerija likovnih umetnosti iz Slovenj Gradca danes začenja s praznovanji ob letošnji 60-letnici. Galerija, ki je osrednji javni zavod za področje vizualne umetnosti v regiji, z delovanjem in mednarodno dejavnostjo pa je tudi širše poznana, bo obletnico do konca leta obeležila tudi z večjimi mednarodnimi projekti in razstavami.
Slovenj Gradec.
Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec.
Foto: Vesna Pušnik Brezovnik/STA
Arhiv STA
Začetki delovanja Koroške galerije likovnih umetnosti (KGLU) segajo v leto 1954, ko je Slovenj Gradec gostil prvo likovno razstavo. Kmalu zatem so v mestni hiši na Glavnem trgu uredili razstavne prostore, na današnji dan leta 1957 pa je občinski ljudski odbor v Slovenj Gradcu sprejel ustanovitveni akt galerije, takrat imenovane Umetnostni paviljon. Na listini je kot uradni začetek delovanja Umetnostnega paviljona naveden datum 2. junij.
Prvi ravnatelj galerije, ki je to pomembno regijsko ustanovo vodil 40 let, je bil akademski slikar Karel Pečko. Leta 1966 je galerija gostila prvo mednarodno likovno razstavo in s tem začrtala bogato mednarodno dejavnost in v šestih desetletjih zasnovala mednarodno likovno zbirko, v kateri so zastopani uveljavljeni domači in tuji likovni umetniki. Posebno mesto v galerijski zbirki pa imajo umetniki, ki so povezani s Koroško in Slovenj Gradcem, to so Franc Berneker, Jože Tisnikar, Bogdan Borčič, Štefan Planinc in Valentin Oman.
"Umetnostni paviljon je nastal v prvi fazi zaradi angažmaja in pobude posameznikov, potem pa tudi zaradi nekega sentimenta v samem mestu, to pomeni, da je Slovenj Gradec kot mesto prežet s kulturnim življenjem in zavedanjem pomena kulture. Mislim, da je to tudi botrovalo temu, da je galerija oziroma Umetnostni paviljon sploh lahko zaživel, in da so ideje, ki so jih takrat predstavili Pečko in njegovi sovrstniki, padle na neka plodna tla in so se lahko uresničile na mednarodnih razstavah v 60., 70. in 80. letih prejšnjega stoletja," je ob obletnici za STA dejala direktorica KGLU Andreja Hribernik.
Galerija danes po njenih besedah sledi dvema močnima vsebinskima smernicama. Eno je predstavljanje angažirane umetnostni, to je opozarjanje na aktualne politične in družbene dileme skozi umetnost, na drugi strani pa je fokus na regiji in vsebinski poudarek na eksistencialni tematiki, ki prežema tudi zbirko Hommage Tisnikarju.
KGLU z današnjimi vodstvi po aktualnih razstavah v osrednjih galerijskih prostorih v Slovenj Gradcu in v prostorih na Ravnah ter z eko delavnico na Ravnah začenja letošnja praznovanja. Nato bo junija sledila razstava del Vena Pilona, oktobra načrtujejo mednarodno razstavo na temo migracij in sodobnih geopolitičnih sprememb, za december pa Hribernikova napoveduje razstavo z naslovom Vojna, ki se bo ukvarjala s humanitarnimi in humanističnimi vsebinami in bo kot "neka reminiscenca razstav, zaradi katerih je Koroška galerija likovnih umetnosti tudi pridobila sloves, kot ga ima danes".