Skupina SRČ predstavlja svoj predlog zakona o javnem interesu za kulturo

Iniciativa za posodobitev javnega sektorja v kulturi SRČ je nastala leta 2009 v času ministrice Majde Širca. Smrekar, Rotovnik in Vesna Čopič so bili člani tako njene projektne skupine kot za njo skupine ministra Žige Turka. Leta 2014 je skupina pripravila prvo različico svojega predloga krovnega zakona v kulturi. O aktualnem zakonu namreč že leta potekajo razprave, da je zastarel in neučinkovit.

V kulturnih krogih je bilo večkrat slišati, da je omenjeni predlog SRČ, skupaj s predlogom novega zakona, ki ga je pod ministrom Urošem Grilcem spisala delovna skupina pod vodstvom Simona Karduma, obležal v predalih ministrstva kot posvetovalno gradivo.

Rotovnik je za STA povedal, da so pri SRČ od leta 2014 prvo različico predloga zakona o javnem interesu za kulturo dopolnjevali in vseskozi iskali nove rešitve. V zadnjih treh letih so po njegovih besedah pripravili vsaj pet različic tega dokumenta. Ministrstvu so bili vselej na voljo za sestanke, posvete ali vključevanje v komisije, svoje ideje so ves čas predstavljani zainteresirani javnosti. A brez večjih uspehov, je povedal Rotovnik.

Zadnja različica dokumenta je plod njihovega devetletnega dela. Z objavo celotnega besedila v današnjem spletnem Delu so izvedli "civilno akcijo". Rotovnik je pojasnil, da so s to gesto "enostavno želeli javnost obvestiti, da je zadeva več kot resna, da je sedanji kulturni model okostnjak in da je bilo devetletno delo ministrstev in služb doslej jalovo, ničesar niso naredili".

Želijo si, da bi se po objavi besedila celotni slovenski kulturni prostor razgibal in bi se sprožila javna debata, v kateri bi širše zainteresiran krog povedal, ali je njihov predlog novega kulturnega modela tisto, kar tudi sami pričakujejo ali je potrebno besedilo tudi popraviti. Prav tako si želijo preseči razmišljanja "ozkih ministrskih komisij".

Rotovnik je spomnil, da aktualni minister za kulturo Tone Peršak že od začetka mandata izdaja izhodišča za prenovo aktualnega kulturnega modela. "Do sedaj je predstavil tri predloge izhodišč, pa smo vse skritizirali, ker so ta izhodišča neužitna, nepotrebna in slaba," je menil in dodal, da iz se iz takšne zmede "enostavno ne da narediti tistega, kar bi bilo treba narediti". Rotovnik prav tako ne izključuje možnosti, da se s predlogom SRČ poistoveti katera od strank in ga uporabi za izhodišče v postopku sprejemanja zakona.

Minister Peršak in njegova ekipa bodo po pisanju Dela junija prvič javno razgrnili svoj osnutek aktualnega zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo oziroma Zujika. Pri SRČ zadnjega predloga zakona o javnem interesu za kulturo ministrstvu niso posebej posredovali.

Predlog zakona o javnem interesu za kulturo SRČ po besedah Rotovnika vključuje številne novosti. V začetku skupina predlaga, da se Zujik preimenuje v zakon o javnem interesu za kulturo, saj se jim zdi pomembneje od tega, kaj je bilo s sredstvi, namenjenimi kulturi, uresničeno, to, kako in v kakšni meri je bil interes dosežen.

Kot poroča današnje Delo, je po presoji SRČ sedanji sistem "izrazito neoperativen". To se med drugim kaže v družbeni marginalizaciji kulture, nezmožnosti kulture, da ponovno določi svojo družbeno vlogo, nacionalnemu kulturnemu programu kot seznamu želja, birokraciji, ki je nadomestila prevzemanje strokovne in politične odgovornosti ter nevrednotenju rezultatov javnih razpisov.

V SRČ so spremenili tretjino od skupaj 130 členov veljavnega zakona. Med drugim predlagajo konkretizacijo odgovornosti, zavezanost vodstev javnih zavodov k izpolnjevanju kulturnega poslanstva, konkretiziranega v letnem programu dela ter dovoljen nadzor delovanja zavodov. Novost je uzakonitev nove kategorije izvajalcev javnih kulturnih programov - neodvisnih producentov v kulturi, predlagane pa so tudi spremembe na področju samozaposlenih glede odločanja o obliki prejemanja javne podpore.