Mirt Komel pred novim Twin Peaksom: Obsojen na propad, a to ni nujno slabo

Zakaj se je tandem David Lynch - Mark Frost vendarle odločil za nadaljevanje twinpeaksovske zgodbe?

Za Frosta se mi zdi, da gre za preprosto karierno potezo, še zlasti če se spomnimo vse vratolomije, ki so se dogajale tekom druge sezone. Vendar vzemite izrečeno z rezervo, lahko da delam Marku krivico. Pri Lynchu pa je stvar jasna: David je melanholik, tako kot veliki umetniški ustvarjalci, in rad bi se vrnil na kraj zločina, tako kot vsi veliki morilci. Za nameček pa ima še neporavnane račune s televizijo nasploh in ameriško kulturno industrijo še posebej, tako da sem prepričan, da bo s tem svojim zadnjim televizijsko-filmskih projektom dal vse od sebe - vse najhujše in najboljše obenem.

Pravite, da je Twin Peaks po vašem mnenju zaključena celota. Kako si boste pojasnili novih 18 delov?

V času, ko je Lynch posnel Ogenj hodi z menoj, prequel in sequel hkrati, ki je kot celovečerec sklenil narativni krogotok Twin Peaks, so se vsi, tudi njegovi največji občudovalci, npr. Quentin Tarantino, razburili, da je oskrunil sveto televizijsko serijo. Toda tovrstni purizem ne pelje daleč oziroma nas pripelje nazaj do pilota po sledeči logiki: prva sezona je bila zgolj ponovitev pilotne epizode, druga sezona zgolj ponovitev prve, celovečerec zgolj ponovitev televizijske serije, in, nenazadnje, tretja sezona zgolj ponovitev vsega tistega, kar se je odvrtelo v devetdesetih letih. Če sprejmemo to logiko razumevanja tega, kar se dogaja, potem se bo s tretjo sezono zgodilo najmanj to, da nas bo povrnila nazaj h gledanju izvorne in izvirne televizijske serije.

Hkrati pa še vedno mislite, da je stvar obsojena na propad?

Vsekakor. Ampak to ni nujno slabo. Ponavljanje nujno reproducira in reciklira in nas potiska v razsežnost deja-vu (že videnega). V tem pogledu si ne delam iluzij: tretja sezona bo definitivno poskušala ponoviti Twin Peaks in v tej ponovitvi bo tudi spodletela. Pa vendar lahko ponavljanje proizvede nekaj novega, to je vpisano v samo njegovo logiko, in pri tem gre predvsem za vprašanje tega, kako bo tretja sezona spodletela: če bo spodletela tako, da bo uspela proizvesti nekaj novega, potem si bo zagotovo zaslužila aplavz.

Kako spremljate napovednike za tretjo sezono? S prej omenjeno skepso ali ste vendarle podlegli vsaj manjši evforiji?

Priznam, da sem bil vse do zadnjega izjemno skeptičen, ampak že takoj po prvih teaser-trailers in spremnimi fotografijami s snemanja se me je skepsa prevesila v dvignjeno obrv zanimanja, obrv pa naprej v odkrito navdušeno pričakovanje, ki sedaj že meji na povsem otročjo neučakanost. Prav zares ne vem, kdaj sem karkoli pričakoval tako nestrpno kot prav začetek tretje sezone Twin Peaks.

Twin Peaks bo odmerjen, del po del, ne v maniri Netflixa, ko je naenkrat dostopna cela serija naenkrat. To bi bilo v primeru Twin Peaksa kar pogubno, kajne?

Mislim, da če bi bila serija dostopna naenkrat v celoti, bi nam odvzela tisto, kar je bil nedvomno adut v primeru prvih dveh sezon: premislek. Ljudje, ali vsaj Peaksovci, kot se imenujemo oboževalci Twina Peaksa, še vedno norimo vsak s svojo teorijo o tem, kaj se je pravzaprav zgodilo. Na primer, ne boste verjeli, ampak še vedno krožijo različne teorije o tem, kdo je v resnici ubil Lauro Palmer. Odgovor na to vprašanje nikakor ni tako samoumeven, kot se zdi površnemu gledalcu. Vsaka nova epizoda nam bo tekom tretje sezona tako dajala nove indice za premislek starih skrivnosti, obenem pa bi napajala spekulacije in ugibanja o tem, kar šele ima slediti. Ne samo Lynch, marveč tudi njegovi oboževalci obožujemo takšne skrivnosti, ki ne ponujajo enoznačnega in nedvoumnega odgovora.

Če za konec pojasnite še ključno stvar. Zakaj je bil po vašem mnenju Twin Peaks na začetku devetdesetih takšna uspešnica?

Mislim, da v prvi vrsti zato, ker je Twin Peaks kot prvi v zgodovini ameriške televizijske produkcije uspel združiti filmsko ustvarjanje s televizijskim obrtništvom. Gre za eksplozivno zmes, ki sta jo utelesila David Lynch kot markantni auteur in enfant terrible ameriške filmske scene in pa Mark Frost, ki je imel dolgo kilometrino standardne televizijske produkcije.

Njuno sodelovanje je proizvedlo serijo, ki je s svojimi izjemno kompleksnimi vsebinami, še zlasti pa mešanjem žanrov - od noir do horor, od soap opere do komedije in vse skupaj spretno prešito z glavnino detektivskega preiskovanja umora Laure Palmer - uspela pritegniti novo generacijo gledalcev, ki jih utečene forme televizijskega koda niso uspele več nagovarjati.

Od tukaj je bil samo korak do tega, da je Twin Peaks uspel kljubovati zobu časa vse do danes in ne samo konkurirati, marveč tudi biti zgled vsem drugim serijam, ki so pretendirale na kakršno koli artistično in intelektualno vrednost onkraj pop-kulturnih potrošniških vzorcev minljive televizijske produkcije.