Novi direktor JSKD Marko Repnik za STA: Za vodenje sklada ni dovolj le umetniški talent

Marko Repnik, rojen leta 1978 v Slovenj Gradcu, je diplomiral in magistriral na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Med drugim je bil zaposlen v Orkestru slovenske policije, kjer je deloval kot solist na trobenti, pozneje pa tudi kot koncertni mojster - predvodnik orkestra. Zadolžen je bil za vodenje glasbenega dela državnega protokola za predsednika republike in predsednika vlade ter bil dirigent protokola. Od leta 2007 je bil zaposlen v Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti (JSKD) kot vodja območne izpostave Žalec. Ustanovil je festival Gas Brass in bil direktor festivala vokalne glasbe Sredi zvezd. Od leta 2010 je bil podpredsednik Zveze slovenskih godb. Ta ga je leta 2013 odlikovala z bronastim častnim znakom, leta 2016 pa še z bronasto medaljo.

JSKD po Repnikovih besedah zgledno sodeluje z Zvezo kulturnih društev Slovenije, Zvezo slovenskih godb in sorodnimi institucijami na področju kulture, na vprašanje, če si želijo (še) več posluha države, pa je odvrnil, da jim ministrstvo za kulturo že zdaj vedno prisluhne in jim nudi vso potrebno pomoč.

Repnikov predhodnik Teršar je že leta 2014 izrazil potrebo po zakonu o ljubiteljski kulturi. Tudi zdajšnji direktor je prepričan, da bi zakon sistematično urejal delovanje in financiranje ljubiteljske kulture, ki si to vsekakor zasluži. Kot je povedal, trenutni osnutek zakona usklajujejo z Zvezo kulturnih društev Slovenije in ministrstvom za kulturo. "Pogovori o zakonu so v teku, treba bo natančno definirati člene in ga pripraviti do te mere, da bo koristen in sprejemljiv za ljubiteljsko kulturo. Trudimo se," je poudaril.

Ustanovitelj JSKD je ministrstvo za kulturo, ki je tudi njegov največji financer, za delovanje sklada na letni ravni nameni okoli 3,5 milijona evrov. Del sredstev pridobijo na lokalni ravni, torej prek slovenskih občin, ki letno za delovanje izpostav in delno izvedbo programa primaknejo približno 1,5 milijona. Nekaj sredstev - okoli 360.000 evrov na leto - je lastnih, določen del pa pridobijo tudi na evropskih razpisih, kamor prijavijo ustrezen projekt. "Srčno upamo, da se bo finančna slika po celotni državi in na vseh področjih v prihodnosti izboljšala. To bi seveda pozitivno vplivalo na delovanje vseh nas in dvig kvalitete izvajanih programov. Želimo si stanja, ki je prevladovalo pred finančno krizo in upamo na najboljše," je poudaril direktor sklada.

JSKD pokriva vsa področja ljubiteljske kulture: vokalno in inštrumentalno glasbo, folklorno, gledališko, likovno, filmsko in literarno dejavnost. Po Repnikovih besedah sicer obstajajo manjše razlike po zastopanosti različnih dejavnosti v slovenskih regijah, vendar so minimalne. Slovenci smo pevski narod in zato prevladuje zborovsko petje, za njim pa po zaslugi slovenskih pihalnih orkestrov stopa inštrumentalna glasba.

Pod okriljem JSKD delujejo tudi Študijski center, Kult 3000 in Center poezije Tomaža Šalamuna. Študijski center ima izobraževani namen. Na letni ravni pripravijo okoli 500 seminarjev in izobraževanj, ki jih obišče okoli 10.000 ljudi. Vlogo študijskega centra si želi Repnik še okrepiti in na izobraževanja pritegniti čim večje število posameznikov, ki bi lahko pozneje pridobljeno znanje delili z drugimi.

Kult 3000 je kulturno stičišče, ki ga želijo, kot pravi Repnik, iz prestolnice prenesti še v kakšen slovenski kraj. V hiši odpirajo razstave in prirejajo kulturna druženja. V Centru poezije Tomaža Šalamuna izvajajo literarne večere in branja. V naslednjem letu bodo vsebine še razširili.

Med 12. in 21. majem je potekal Teden ljubiteljske kulture, največji projekt JSKD, ki ga že četrto leto zapored organizirajo z Zvezo kulturnih društev Slovenije in generalnim partnerstvom združenja Sazas. Tudi letos so organizirali več kot 1000 kulturnih prireditev. Projekt vsako leto po udeležbi sodelujočih narašča, kar po Repnikovem mnenju kaže, da so zveze, društva in posamezniki prepoznali pomembnost te kulturne akcije in pozitivne vplive za promocijo ljubiteljske kulture.

Kultura ima po Repnikovem prepričanju pozitivne učinke na delovanje vsakega posameznika kot tudi združevalni in poučevalni pomen. Ljudje najdejo v kulturnem delovanju oziroma ljubiteljski kulturi uteho za morebitne tegobe, se družijo s podobno mislečimi, lahko pa jim predstavlja tudi izziv, saj lahko izrazijo svoje talente. Ljubiteljska kultura je v večji meri zastopana zunaj prestolnice, saj imajo v njej domicil profesionalne ustanove. Zato želijo v JSKD tudi večje dogodke in projekte, kot so regijska in državna srečanja organizirati po drugih krajih, da jih s tem ponudijo tudi ljudem, ki niso iz Ljubljane.

Obenem ljubiteljska kultura v lokalnih sredinah tvori celotno kulturno podobo nekega kraja, je poudaril Repnik, ki kot direktor JSKD vodi približno enako število ljudi, kot jih ima profesionalni orkester. "A JSKD je razpršen po 59 izpostavah v Sloveniji," je poudaril. To pomeni, da vodje izpostav delujejo kot direktorji podjetij. Pri vodenju članov orkestra si z njimi v vsakodnevnem stiku, zato je komunikacija močnejša in so nekateri spori lahko sproti rešljivi, kar pri vodenju JSKD ni mogoče, je dejal Repnik, ki si tudi v skladu želi čim več srečevanj in obiskov na terenu. Po njegovem mnenju vsaka organizacija deluje le, če so vzpostavljeni dobri komunikacijski kanali.

Igranje v orkestru oz. njegovo vodenje je v nasprotju z vodenjem sklada dejavnost srca in udejanjanje poslanstva, ki ga ne more opravljati vsak. Biti direktor organizacije, kot je JSKD, pa zahteva veliko retorike, potrpežljivosti, diplomacije in veščin, ki se jih da naučiti, a je po Repnikovem mnenju "lažje, če delo opravljaš s srcem in poznaš ustroj ljubiteljske kulture".