Svet 23.5.2017 6:00

Toskanski arhivi razkrili skrivnost Leonardove matere

Firence, 23. maja - Čeprav so si umetnostni zgodovinarji že dalj časa prizadevali, da bi odkrili identiteto matere renesančnega umetnika Leonarda da Vincija (1452-1519), je ta ostajala skrivnost. Znano je bilo le, da ji je bilo ime Caterina. Martin Kemp z Univerze Oxford pa je na podlagi arhivskih virov prišel do vrste novih spoznanj, tudi glede umetnikovega rojstva.

Ljubljana. Slika slovitega renesančnega umetnika Leonarda da Vincija Mona Lisa, ki je ena od najslavnejših slik v zgodovini likovne umetnosti. Foto: Daniel Novakovič/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Slika slovitega renesančnega umetnika Leonarda da Vincija Mona Lisa, ki je ena od najslavnejših slik v zgodovini likovne umetnosti.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA

Kot poroča spletni portal The Guardian, so se med drugim pojavljale domneve, da je bila Leonardova mati kmečka ženska ali celo sužnja iz Severne Afrike.

Kemp pa je odkril, da je bila Leonardova mati Caterina di Meo Lippi revna sirota, ki je bila stara šele 15 let, ko jo je zapeljal Leonardov oče, florentinski notar Piero da Vinci. Živela je v propadajoči kmečki hiši nedaleč od Vincija.

Svoje ugotovitve je Kemp zbral v knjigi, ki je nastala v soavtorstvu z Giuseppom Pallantijem in ki bo izšla prihodnji mesec. Knjiga nosi naslov Mona Lisa: The People and the Painting.

Novo odkriti dokumenti po pisanju spletnega portala tudi osvetljujejo najslavnejšo Leonardovo portretiranko, Liso del Giocondo, in njenega moža Francesca. Ta po Kempovih besedah ni bil uglajen florentinski trgovec s svilo, kot je veljalo doslej, temveč oster špekulant, ki je trgoval s sladkorjem iz Madeire, usnjem iz Irske in tudi s sužnji.

Njegova raziskava pa izpodbija tudi doslej veljavni kraj Leonardovega rojstva. To naj bi bila Casa Natale v Anchianu v bližini Vincija, ki je postala kraj romanja za turiste. Vendar pa dokumenti kažejo, da turisti obiskujejo napačno hišo. Kemp meni, da se je Leonardo verjetneje rodil v hiši dedka po očetovi strani v Vinciju, kjer je tudi odrasel.

Kempova odkritja so rezultat pregledovanja finančnih dokumentov iz 15. stoletja, ki jih hranijo v arhivih v Vinciju in Firencah. Kot piše spletni portal, so se izkazali za pravi zlati rudnik, saj jim umetnostni zgodovinarji doslej niso posvečali pozornosti.

Po Kempovih besedah je bil Leonardov oče, ko se je zapletel s Caterino, star 25 let. Bil je ambiciozen notar, ki je deloval v Firencah. Dokumenti pričajo o tem, da je bil julija 1451 na počitnicah, kar se ujema s časom, ko je Caterina zanosila. Ker naj bi se poročil, Kemp meni, da je njegova družina Caterini priskrbela skromno doto. To bi tudi pojasnilo, kako se je lahko, ko pa je bila sama brez vsega, kar hitro poročila z lokalnim kmetom Antoniom di Pierom Butijem.

Kemp upa, da bo njegova knjiga naredila konec, kot je dejal, popolnoma neverjetnim mitom o Leonardovem življenju, še piše The Guardian.

Italijanski slikar, kipar, arhitekt, inženir in izumitelj Leonardo da Vinci je bil ustvarjalni genij in glavni predstavnik renesančnega univerzalnega človeka, ki združuje umetnost in znanost. Po načelu znati opazovati je preučevanje narave in eksperiment utemeljil kot izhodišče umetniškega in znanstvenega dela ter s tem pomembno vplival na duhovni razvoj zahodnega sveta v novem veku.

Zapustil je številne znanstvene beležke, napisane v zrcalni pisavi. Kot slikar je bil po eleganci forme in umirjeni harmoniji barv pravo nasprotje drugega velikega renesančnega umetnika in sodobnika, Michelangela.

Med njegovimi najbolj znanimi slikarskimi deli so Madona z otrokom (okoli 1474), Sv. Hieronim (okoli 1480), Dama s hermelinom (1485), freska Zadnja večerja v samostanu Santa Maria delle Grazie v Milanu (1495-97) in Mona Liza (1503-06).