Evropski filmarji pozvali EU k zaščiti ustvarjalcev

Evropska kultura in film po mnenju podpisnikov pisma odražata pozitivne vrednote starega kontinenta, med drugim sožitje različnih identitet, demokracijo in svobodo izražanja. Ko je zvesta svojim vrednotam strpnosti, odprtosti duha in raznolikosti ter ko se postavlja proti trenutnim trendom nacionalizma, alternativnih dejstev in nezaupanja, je Evropa nosilka upanja, so zapisali v pismu.

Čeprav sta se Evropa in evropski film v preteklosti razhajala, sta velikokrat hodila tudi z "roko v roki" in s tem krepila evropsko identiteto. Dostop do kulture za vse Evropejce je human, moderen, gospodarsko upravičen in politično ambiciozen cilj, ki pa je zdaj mogoč, zahvaljujoč novim digitalnim tehnologijam, menijo podpisniki. Ob tem opozarjajo, da je ta cilj daljnosežen tudi za same ustvarjalce.

Tem bi se moralo omogočiti primerno delovno okolje, v katerega sodi tudi ustrezno financiranje. Podpisnikom se zdi nujno, da se ohrani teritorialna ekskluzivnost avtorskih pravic, ki je temelj ustvarjalnosti in vložkov, tako intelektualnih kot finančnih. Če bi se ta ekskluzivnost izničila, bi to po njihovem mnenju privedlo do negativnih vplivov na samo evropsko ustvarjalnost in ohranjanje evropskih avdiovizualnih vsebin, s tem pa tudi evropske kulture.

"Čeprav so sanje o enotnem evropskem trgu mamljive, bi takšen projekt ogrozil evropsko kulturno raznolikost," so zapisali podpisniki pisma. Po njihovi oceni bi predlogi Evropske komisije na področju licenciranja spletnih storitev na podlagi države porekla lahko privedli do uničenja celotnega evropskega avdiovizualnega sistema.

Odgovorne v EU so pozvali, da vsem evropskim ustvarjalcem zagotovijo enako raven zaščite. To pomeni priznanje neodtujive in neodpovedljive pravice do pravičnega nadomestila, če se dela izkoriščajo na spletu, in sicer na ravni celotne EU. Zahtevajo pa tudi tudi preglednost nad uporabo teh del in sorazmerno plačilo, vezano na uspešnost filmov.

Evropska ambicija bi morala biti tudi zagotavljanje pogojev za pošteno in trajnostno konkurenco med vsemi ustvarjalci. To med drugim pomeni zagotavljanje načela davčne pravičnosti in hitro uvedbo pravil za financiranje evropskih avdiovizualnih del in ukrepov za njihovo oddajanje, in sicer na način, da jih ne bi bilo moč obiti. Pravila bi po mnenju podpisnikov morala biti enaka za vse - producente, ponudnike digitalnih platform, socialna omrežja in tudi za t.i. file sharing spletne strani.

Podpisniki so se izrekli tudi za aktiven boj proti spletnemu piratstvu, s čimer bi pomagali legalnim ponudnikom storitev, ki se borijo za gledalce. Za to bi morale države članice poenotiti pravila. EU bi morala pripomoči tudi k temu, da bi bila dela evropskih avtorjev široko dosegljiva na TV ekranih, kinematografih in digitalnih platformah, za kar bi bil potreben dogovor z velikimi internetnimi ponudniki. Evropske institucije pa bi morale uvesti kvote za oddajanje in promocijo evropskih del na storitvah na zahtevo, piše na spletni strani zavoda Aipa.

Med imeni, navedenimi pod pismom, so brata Dardenne, Stephen Frears, Michael Haneke in Paolo Sorrentino. Iz Slovenije sta ga podpisala režiserja Klemen Dvornik in Rok Biček.