V Narodni galeriji o 800 letih malteškega reda na Slovenskem

Malteški viteški red, znan tudi kot red sv. Janeza ali ivanovci ali hospitalerji, je krščanski vojaški red, nastal v Jeruzalemu, od koder se je selil na Rodos, kasneje na Malto, dokler se v 19. stoletju ni ustalil v Rimu.

Četrti najstarejši cerkveni red na Zahodu in najstarejši križarski red ter edini še obstoječi suvereni viteški red se je razvil iz bratovščine, ki je romarjem in bolnim ter pomoči potrebnim najprej nudila bolniško oskrbo, nato pa še vojaško zaščito.

Mogočna vojaška sila se je preoblikovala v učinkovito humanitarno organizacijo, ki z več kot 13.000 člani, 20.000 zdravstvenimi delavci in 80.000 prostovoljci skozi mrežo bolnišnic, klinik, reševalnih misij in diplomatsko prisotnostjo v več kot sto državah izvršuje svoje poslanstvo, ki ga je zapisal ustanovitelj, brat Gerard: "Naša bratovščina bo nesmrtna, saj je ukoreninjena v revščini tega sveta, obenem pa bodo po Božji volji vedno živeli ljudje, ki si bodo prizadevali za lajšanje trpljenja in lažje prenašanje človeške bede."

Najstarejša omemba postojanke reda na Slovenskem sega v leto 1217 s posestva v Melju pri Mariboru. V naslednjih stoletjih pa so redovniki vzpostavili in razvili posesti, imenovane komende, še v Polzeli in Komendi.

V naše kraje so malteški vitezi zanesli več kot le značilni beli osemkraki križ (crux alba). Pod njim so skozi stoletja nastajale in se krepile vezi med redom - lastnikom in upraviteljem posestev - ter lokalnimi okolji. Številni vitezi so sodelovali tudi v obrambi dežel proti Turkom in bili dejavni v cerkveni hierarhiji. Tak primer je furlansko-goriški plemič Jožef Rabatta, ki se je kot malteški vitez bojeval proti Osmanskemu cesarstvu, nato pa stopil v duhovniški stan in svoje poslanstvo zaključil kot ljubljanski škof.

Razstava Ave crux alba: 800 let Malteškega reda na Slovenskem bo prikazala precej unikatnih izdelkov, ki s svojo umetniško vrednostjo in uporabljenimi materiali sodijo v sam vrh evropske zgodovinske dediščine. Najstarejši eksponat je iz 13. stoletja, po provenienci iz trdnjave Margat iz Svete dežele, znani po pomembni bitki med vitezi sv. Janeza in muslimanskimi silami.

Kot so zapisali v galeriji, bo do 3. septembra mogoče videti številne redovne insignije, ki so se iz enostavnih postsrednjeveških obeležij razvile v edinstvena draguljarska dela. Pomemben del razstave zasedajo redovne uniforme. Med rdeče-zlate uniforme z odlikovanji in meči sodijo tudi umetelno izdelana obuvala z viteškimi ostrogami, plašči in pokrivala.

Ker ima malteški viteški red tudi lastne klerike, so razstavljena tudi cerkvena in liturgična oblačila, v tem delu razstave pa je na ogled še kelih, ki kot liturgična posoda sodi med najpomembnejše predmete krščanskega življenja.

Slovensko noto razstavi dajejo osebe, ki so kot člani reda na Slovenskem skozi stoletja veliko prispevali k splošnemu družbenemu razvoju skozi poslanstvo reda. Njegova sodobna dejavnost pa je predstavljena skozi gradivo o humanitarnem delovanju v Sloveniji in tujini. Med razstavljenimi eksponati je tudi bronasti znak Civilne zaščite v zahvalo za pomoč pri poplavah leta 2014.