Slovenija 11.6.2017 8:00

Štrekljevo nagrado bodo letos podelili Ludviku Karničarju

Komen, 11. junija - Štrekljevo nagrado, ki jo vsako leto podeljujejo za življenjsko delo ali izjemne dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega blaga v besedi in pesmi, bo letos prejel slavist Ludvik Karničar. Podelili jo bodo danes popoldne na Gorjanskem pri Komnu, v kraju, kjer se je leta 1859 rodil Karel Štrekelj.

Karničar je kot dolgoletni prevajalec pomemben graditelj mostov med nemško in slovensko govorečim prostorom. Med drugim je sodeloval pri projektu Leksikalna inventarizacija slovenskega ljudskega jezika na Koroškem in se posvečal zgodovini slovenistike/slavistike v Gradcu.

Rojen je bil na eni od slovenskih kmetij na Obirskem. Študiral je ruščino, španščino in vzhodnoevropsko zgodovino na Univerzi v Gradcu. Kasneje se je izpopolnjeval v Moskvi, Ljubljani in Zadru ter doktoriral leta 1979 z disertacijo o obirskem narečju na Koroškem. Zaposlil se je na Inštitutu za slavistiko Univerze v Gradcu, kjer se je posebej posvetil dokumentaciji koroških narečij.

Dialekti so bili vedno njegovo največje veselje. V dijaških in študentskih letih je več kot 20 let zbiral jezikovno gradivo obirskega narečja. To delo nadaljuje tudi v akademskih letih in izdaja narečni slovar koroških izrazov.

Objavil je vrsto prispevkov o obirskem narečju, o preostalih koroških narečjih in narečnih značilnostih. Posvetil se je tudi zgodovini slovenistike/slavistike v Gradcu, predvsem njenemu začetniku Janezu Nepomuku Primicu.

Kot eden od utemeljiteljev graške dialektološke šole in strokovnjak za koroška narečja poleg pedagoškega in kulturno-posredniškega dela že 30 let sodeluje tudi pri pomembnem dialektološkem projektu Leksikalna inventarizacija slovenskega ljudskega jezika na Koroškem.

Z Občino Komen si je prizadeval za nov nagrobni kamen Karlu Štreklju na pokopališču župnije sv. Lenarta v Gradcu, ki so ga ob 155-letnici Štrekljevega rojstva leta 2014 tudi postavili. Ob 100-letnici Štrekljeve smrti leta 2012 Karničar organiziral akademijo.