Spremembe v kulturi: Najprej, kje smo, da bomo vedeli, kam

Delovna skupina treh predstavnikov ministrstva za finance, po enega predstavnika ministrstva za kulturo in za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter prav tako po enega predstavnika uradov za Slovence v zamejstvu in po svetu, za narodnosti ter za makroekonomske analize in razvoj je ob analizi izdatkov na področju kulture ugotovila, da v Sloveniji, v primerjavi z drugimi evropskimi državami, deluje glede na število prebivalcev precej več subvencioniranih institucij, ki jim pripisujemo nacionalni, regijski ali vsaj lokalni pomen.

Ob tem je presodila, da bi bilo treba v prvi vrsti prevetriti javni interes, ter da bi bila sredstva, namenjena kulturi, lahko smotrnejše razporejena. Skupina je tako predlagala določitev standardov in normativov za financiranje javnih zavodov, merilo za to bi bili cilji in kazalniki kakovosti, ki bi jih bilo prav tako treba določiti.

Nadaljnji ukrepi, ki jih je predlagala, so sprememba sistema delovnih razmerij zaposlenih, ureditev med javnim in tržnim ter spremembe ustanovitvenih aktov zavodov, v katerih bi jasneje in natančneje opredelili odgovornosti in obveznosti ustanovitelja in vodstva, ter združevanje podpornih služb teh zavodov, kot so službe za finance in računovodstvo, kadrovska in pravna služba ter služba za komuniciranje z javnostjo in promocijo. Ti ukrepi bi omogočili dva milijona evrov prihrankov, ki bi jih lahko namenili za doslej podhranjena področja kulture.

Za izboljšanje ohranjanja kulturne dediščine pa je predlagala ponovni pregled in prevetritev registra nepremične kulturne dediščine ter upoštevanje razmerja med javnim in zasebnim financiranjem te dediščine. Kot možni ukrep, ki je sicer ostal neusklajen, je predlagala davčno olajšavo za vlagatelje, ki so lastniki kulturnih spomenikov.

Ker Slovenija ni tako velika, da bi del kulture lahko kar prepustili trgu, saj na njem najverjetneje tudi visoko kakovostna ne bi preživela, posebnih raziskav v povezavi s tem ni bilo narejenih. Naredili pa so nekaj analiz glede možnega učinkovanja zasebnih vlaganj v kulturo na javne finance. Ena od njih je analiza zakonodaje in prakse zasebnega vlaganja v kulturo v državah EU, ki sta jo opravila Andrej Srakar z Inštituta za ekonomska raziskovanja in Marilene Vecco z Univerze Erasmus v Rotterdamu.

Srakarju se sicer "sedanja razprava o uvajanju sprememb v slovenski kulturni model" zdi prenapihnjena. Po njegovem mnenju vsekakor potrebujemo resne spremembe takšnega modela, morda celo nov kulturni model. Modeli so lahko zelo različni, po nekaterih izkušnjah posamičnih držav bi se lahko zgledovala tudi Slovenija. Vendar pa se "pri slovenskem primeru nismo zedinili niti okoli tega, v katerem oz. kakšnem kulturnem modelu se nahajamo trenutno, da bi bilo potem sploh mogoče voditi resno razpravo o tem, v katerega želimo oz. bi bilo smiselno iti", je ocenil za STA.

Med ključnimi stvarmi, ki bi jih morali uvesti v slovensko zakonodajo, Srakar svetuje shemo deleža za umetnost, ki ga poznajo številne zahodne države, prenos umetniških del namesto plačila davka po zgledu, denimo, Velike Britanije in Irske, forum za spodbujanje sodelovanja umetnosti in gospodarstva, večje spodbujanje ustanov/fundacij v kulturi, ki jih je v Sloveniji še zelo malo, višja odstotkovna stopnja pri dohodninskih donacijah ter večje poskušanje spodbujanja povpraševanja po kulturi s t.i. kuponi oz. vavčerji.

Učinki zasebnih vlaganj v kulturo so sicer po njegovem mnenju težko predvidljivi, ker zaenkrat ni mogoče postaviti zanesljivih trditev o odzivanju uporabnikov kulturnih dobrin na spremembe v olajšavah za zasebna vlaganja. Zato si Srakar ne upa trditi, da bi bil učinek večjih spodbujanj zasebnih vlaganj v kulturo močno viden v gospodarstvu ali finančnem stanju slovenske kulture.

"Lahko oz. verjetno je, da bi s tem pridobili vsaj del dodatnih sredstev, vendar je njihova višina precejšnja neznanka," pravi Srakar. Vseeno pa meni, da bi morali sedanji sistem optimizirati, povišati stopnje nekaterih olajšav in uvesti mehanizme, ki jih sedaj ni ter na ta način vsaj poskušati povečati "iztržek", ki bi bil tu možen. Nekatere sheme, o katerih se govori sedaj, kot sta zlasti shema deleža za umetnost in sklad za ohranitev kulturne dediščine kot nekakšna oblika spomeniške rente, pa bi po njegovi oceni lahko imele tudi precej močne pozitivne učinke na finančno stanje slovenske kulture.