Spektakelska Carmina Burana z La Fura dels Baus bo naznanila Ljubljana festival

Kako Padrissa, eden od šestih umetniških vodij gledališkega ansambla La Fura dels Bauls, razume kantato za simfonični orkester, zbor in soliste, je na današnji novinarski konferenci ponazoril s performansom, v katerem se je poškropil z vodo po glavi: "To je Carmina Burana. Svežina, spektakel, zdravilo za to, da se ljudje počutimo bolje, zdravilo proti dolgčasu."

Po njegovih besedah je Carmina Burana, v kateri je nemški skladatelj uglasbil posvetna besedila iz 11. in 12. stoletja, ki večinoma v srednjeveški latinščini pripovedujejo o sreči, blaginji, minljivosti življenja, pomladi, užitkih in nevarnostih pitja, iger na srečo, požrešnosti in poželenja, predstava o transformaciji oziroma spreminjanju posameznikov. Govori o deklici, ki se spreminja v žensko, osebo, ki sama in svobodno odloča o sebi. "To je nekaj, kar je zelo preprosto, a zelo aktualno, saj se vedno dogaja," je dejal režiser.

Eksplozivna in močna Orffova glasba temelji na bazičnih ritmih, povezanih z bitjem srca, kar je v vsakem od nas, zato je Carmina Burana, čeprav na latinska besedila, po njegovem mnenju razumljiva tako širokemu občinstvu: "Temelji na rezkih, ozkih zvokih, ki jih v šolah še danes uporabljajo kot Orffov instrumentarij." Po režiserjevem mnenju pa predstava govori tudi o tem, da se nobena zamujena priložnost ne vrne.

Uprizoritev, ki je navdušila že več kot 100.000 gledalcev po svetu, poleg globoko čustvene Orffove glasbe vsebuje pretresljive scene, posebne učinke in pomladne dišave. Spremljajo jo projekcije, pomemben del so tudi naravni elementi, kot so voda, veter, zrak. Padrissa namreč zagovarja, da je človek boljši, močnejši in se počuti bolj svobodnega, kadar je v stiku z naravo. Uporabi naravnih elementov zato izpostavlja tudi nastopajoče, poleg vode pa uporablja še vzvod, ker meni, da pevci, dvignjeni v zrak, pojejo bolje, ker premagajo zakon težnosti. Sam to imenuje gledališče vetra.

Scensko kantato bo skupina na Kongresnem trgu izvedla ob spremljavi Orkestra Slovenske filharmonije, Zbora Slovenske filharmonije, Zbora glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina in Komornega zbora Ave. Dirigiral bo Josep Vicent, solisti bodo Amparo Navarro (sopran), Luca Espinosa (igralka), Jordi Domenech (kontratenor) in Antoni Marsol (bariton).

Prizorišče je Padrissa ocenil pozitivno, izpostavil je zlasti, ker je po njegovih besedah redkost, pet stopinjski naklon, zaradi česar lahko občinstvo bolje vidi predstavo, poleg tega jo spremlja še naravna kulisa - Ljubljanski grad. Glede na obliko lokacije meni, da bo akustika dobra, vse pa bo odvisno od tehnike in vremena. V primeru slabega vremena bo otvoritvena predstava letošnjega 65. festivala po besedah njegovega direktorja in umetniškega vodje Darka Brleka uprizorjena večer kasneje.

Skupina La Fura dels Baus iz Barcelone je v Sloveniji gostovala leta 1990 s predstavo Tier Mon. Takrat, kot je primerjal Padrissa, je bila skupina "v obdobju mladosti", zdaj so "v obdobju 50. let" in v skladu s spremembami, ki jih prinese življenje, tudi ustvarjajo gledališče danes.