Grafični bienale letos brezsrediščno o kriteriju rojstva

Grafični bienale h konceptu postavitve osrednje razstave pristopa drugače

"Pesem Jurija Detele ni vodilna tema razstave, temveč z radikalnim prevpraševanjem vseh polarizacij zahteva prelom. To se kaže tudi v brezsrediščni strukturi letošnjega bienala, ki brez figure kuratorja deluje samorodno," so sporočili organizatorji bienala iz Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC).

V grafičnem in likovnem centru so prejemnike velike nagrade zadnjih petih bienalov Jeona Joonhoja (2007), umetniški kolektiv Justseeds (2009), Regino Jose Galindo (2011), Mario Eleno Gonzalez (2013) in Ištvana Išta Huzjana (2015) povabili, naj vsak od njih predlaga enega umetnika, ki se bo udeležil letošnjega dogodka. Ti udeleženci so potem imenovali naslednjih pet. Proces se je nadaljeval v petih krogih in tako 32. bienalu priskrbel 27 sodelujočih umetnikov iz 12 držav, ki so ustvarili 19 del.

V MGLC so dodali, da so bili umetniki letos namesto predpisovanja vseobsegajočega koncepta ali teme "soočeni z gosto, hermetično pesmijo, ki ni interpretativni okvir, temveč način spodbujanja odziva umetnikov. Bienale se poraja ob avtomatizmu, ki se širi skozi prostor z organsko strukturo rizoma. Gonilna sila letošnje izdaje je bilo vprašanje, kako lahko k umetnosti pristopimo drugače".

Osrednja razstava bo na ogled v MGLC in nedavno obnovljenem Ustvarjalnem centru Švicarija. Med sodelujočimi umetniki na osrednji razstavi bodo ob koncu bienala razglasili velikega nagrajenca po izboru strokovne komisije, podelili pa bodo tudi nagrado občinstva.

Koncept razstave še kot vprašanje pogojev možnosti jezika

Ob osrednji razstavi so pripravili še razstavo o paradigmi bienala Kriterij rojstva, naslovljeno To ni ime, ki bo med 16. junijem in 16. julijem v Galeriji Škuc. Ta prinaša koncentriran vpogled v nastanek letošnjega eksperimentalnega formata bienala.

"Izhodiščno spraševanje o poeziji, ki so ga posebno motivirala dela Alejandre Pizarnik in Jureta Detele, smo v bienalskem kolektivu formulirali kot vprašanje pogojev možnosti jezika. To vprašanje smo se odločili zastaviti v polju sodobnih vizualnih umetnosti, kako misliti umetnost zunaj protokolov sodobne umetnosti," pojasnjujejo v MGLC. Kuratorji razstave so Miklavž Komelj, Yasmin Martin Vodopivec, Nevenka Šivavec in Vladimir Vidmar.

Razstave nagrajencev zadnjega bienala in drugi dogodki

Že 32. grafični bienale bo tradicionalno postregel z razstavami nagrajencev bienala leta 2015. Dela dobitnika velike nagrade bienala Huzjana ter dela dobitnika nagrade za življenjsko delo Petra Gidala bodo razstavljena v Mestni galeriji Ljubljana.

Huzjan bo v postavitvi razmišljal o potovanjih, pri čemer je motiv hoje konstanta v umetnikovem prevpraševanju družbenega sistema in odnosov med posamezniki. Drugi del razstave pa predstavlja objekte, narejene v zavetju umetnikovega studia, ki se prepletajo v pripoved njegovega beleženja realnosti. Na postavitvi Izčrpan pomen pa se bodo poklonili Gidalovi eksperimentalni filmski praksi in dokumentirali njegovo večdesetletno zanimanje za delovne procese, ki pripeljejo do končne podobe slehernega filma.

Projekt nagrajenke občinstva 31. grafičnega bienala Mete Grgurevič, v katerem se skulptura in njeno gibanje razširita v performans, bo razstavljen v prostorih Švicarije.

Od drugih projektov bodo v sklopu bienala postavili pregledno razstavo Marie Bonomi, predstavili performans Leje Jurišić Najlepši trenutki so najkrajši ter mednarodni plakatni projekt Dobri sosed v sodelovanju z bienalom iz Istanbula. Izdali bodo knjigo, ki predstavlja delo argentinske pesnice Alejandre Pizarnik in pripravili grafično mapo umetnikov 32. grafičnega bienala, ki bo na ogled v Galeriji Kresija. Obeta se tudi pester diskurzivni program z mednarodnim simpozijem, so med drugim napovedali v MGLC.