Na hitro prelistano 17.6.2017 8:00

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Ljubljana, 17. junija - Pri mariborski založbi Litera so izdali roman Štefana Kardoša Vse moje Amerike, pri LUD Literaturi pa pesniško zbirko Primoža Čučnika Ti na S. Založba Modrijan je izdala delo Mateje Ratej z naslovom Markuzzijev madež: Rojevanje človekovih pravic po prvi svetovni vojni, založba Miš pa slikanico Toona Tellegena in Annemarie van Haeringen Kitov vrt.

Ljubljana. Pesniška zbirka Primoža Čučnika z naslovom Ti na S. Foto: STA

Ljubljana.
Pesniška zbirka Primoža Čučnika z naslovom Ti na S.
Foto: STA

Ljubljana. Roman Štefana Kardoša o Prekmurju in prekmurskih izseljencih v Ameriki z naslovom Vse moje Amerike. Foto: STA

Ljubljana.
Roman Štefana Kardoša o Prekmurju in prekmurskih izseljencih v Ameriki z naslovom Vse moje Amerike.
Foto: STA

Ljubljana. Slikanica Kitov vrt nizozemskega avtorja Toona Tellegena. Foto: STA

Ljubljana.
Slikanica Kitov vrt nizozemskega avtorja Toona Tellegena.
Foto: STA

Ljubljana. Knjiga avtorja Mateja Rateja Markuzzijev madež s podnaslovom Rojevanje človekovih pravic po prvi svetovni vojni. Foto: STA

Ljubljana.
Knjiga avtorja Mateja Rateja Markuzzijev madež s podnaslovom Rojevanje človekovih pravic po prvi svetovni vojni.
Foto: STA

VSE MOJE AMERIKE - ROMAN O PREKMURJU IN PREKMURSKIH IZSELJENCIH V AMERIKI

V ospredju pripovednega dogajanja sta ded Šandor Novak iz Dola, zaselka vasi Križevci na Goričkem, ki se je pridružil prekmurskim izseljencem v Ameriki, ter njegov vnuk, oseba K. Ta Dol dojema kot zaprto, konzervativno in z gostimi nitmi socialnega in religioznega tradicionalizma prepleteno okolje, iz katerega beži že kot otrok, denimo na počitnice na morje. Takšne "izhode" doživlja kot male Amerike, je v spremni besedi zapisal Franci Just. Daljši pobegi mu uspejo v srednji šoli, "Amerika" je študij v Ljubljani. Po smrti deda se odloči, da mu bo posvetil roman, kar pa se izkaže za ne tako enostavno opravilo.

Štefan Kardoš (1966) je leta 2008 prejel kresnika za roman Rizling polka - detektivsko zgodbo o iskanju očeta še nerojenega otroka lepe Rusinje. Leta 2011 se je z romanom Pobočje sončnega griča uvrstil med pet finalistov za nagrado kresnik, prav tako je bil za nagrado nominiran lani z romanom Veter in odmev. Za avtorja je značilno, da v svojih romanih motivno in tematsko predstavlja prekmursko pokrajino.

TI NA S - NOVA PESNIŠKA ZBIRKA PRIMOŽA ČUČNIKA

Čučnik se po prelomni knjigi Mikado in antologijskem izboru Trilogija vrača z novo knjigo, "ki tako globoko zaorje v bivanje, da dospe do njegove nasprotne strani", so zapisali pri založbi. Nad pesmimi je namreč napet horizont smrti, s katero Čučnik prvič stopa v tako neposreden dialog: ko govorec v svojem svetu začuti njeno bližino, jo povabi še bliže, da bi s to izzivalno gesto toliko bolj odločno poudaril čudežnost življenja. Zato je pesniška zbirka Ti na S tudi knjiga o otroškem odkrivanju sveta, o ljubezni in o približevanju življenju, ki se daje videti skozi drobne razpoke v času, skozi domnevne nepopolnosti v jeziku, ki jih Čučnik izrablja s kar največjim slogovnim mojstrstvom.

Primož Čučnik (1971) je pesnik, esejist in prevajalec. Že njegova knjiga Dve zimi (1999) je prejela nagrado za najboljši prvenec. Sledile so zbirke: Ritem v rokah (2002), Oda na manhatanski aveniji (2003, soavtorstvo s Podlogarjem in Karižem), Akordi (2004), Nova okna (2005), Sekira v medu (izbrane pesmi, 2006). Pesniška zbirka Delo in dom (2007) je leta 2008 dobila nagrado Prešernovega sklada, zbirka Kot dar (2010) pa Jenkovo nagrado za leto 2011. Njegova zadnja pesniška zbirka je Mikado (2012). Leta 2008 je izdal knjigo esejev, kritik in fragmentov Spati na krilu (2008). Prevaja iz poljščine in angleščine. Je odgovorni urednik revije Literatura in ustanovitelj ter urednik založbe Šerpa.

MARKUZZIJEV MADEŽ - KNJIGA O ENI NAJVEČJIH SODNIH ZMOT PO PRVI SVETOVNI VOJNI

V knjigi Markuzzijev madež s podnaslovom Rojevanje človekovih pravic po prvi svetovni vojni Mateja Ratej s pomočjo obsežne dokumentacije Pokrajinskega arhiva v Mariboru obravnava verjetno največjo sodno zmoto, ki se je pripetila med svetovnima vojnama na Slovenskem. Člani družine Markuzzi in njihov prijatelj Mihael Zemljič so bili leta 1920 osumljeni umora pri Benediktu v Slovenskih goricah. Najprej so bili oproščeni, leta 1925 pa obsojeni na najvišje zaporne kazni. Najverjetneje le zato, ker so bili bogati in sposobni priseljenci iz Italije in zato tuj element v porapalski Sloveniji.

Knjiga je tudi spomenik enemu najprodornejših odvetnikov Danilu Komavliju, ki je dosegel obnovitev procesa ter tudi popolno oprostitev obsojencev in priznanje odškodnine za žrtve procesa. Ob tem ga je zanimala, kot poudarja Ali Žerdin v predgovoru, "pravica do poštenega sojenja, sojenja, ki ne bo obremenjeno z vzdušjem linča, sojenja, v katerem sodišče, če je v dvomu, odloči v prid obtožencu".

Mateja Ratej (1974) se je po diplomi iz zgodovine in sociologije na Univerzi v Mariboru leta 1999 zaposlila kot arhivistka v Pokrajinskem arhivu Maribor. Po doktorskem študiju je delala na mariborskem študentskem Radiu Marš. Od leta 2005 je zaposlena na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, od leta 2011 kot znanstvena sodelavka na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU. Dela na Raziskovalni postaji ZRC Maribor, od leta 2011 je delno zaposlena tudi na Inštitutu za civilizacijo in kulturo v Ljubljani.

KITOV VRT - SLIKANICA O KITU, KI SI ZAŽELI VRT

Slikanico Kitov vrt nizozemskega avtorja Toona Tellegena odlikujejo prefinjena preprostost stavkov, sporočilnost dela, humornost besedila, spretno definirani liki ter ganljiv zaključek, ki kliče k nadaljnjemu dialogu. Vedre ilustracije so polne zabavnih detajlov, ilustratorka Annemarie van Haeringen se spretno igra z barvami in vešče kombinira celostranske ter manjše ilustracije. V ospredju je Kit, ki že ima fontano, manjka mu le vrt, ki bi jo obkrožal. Zato piše kobilici, ki z goro vrtnarskih pripomočkov začne delati in na kitovem hrbtu ustvari krasen vrt, ki razveseljuje vse živali. No, vse razen ene. Kitov vrt je prejemnica nizozemske nagrade zilveren griffel za mladinsko književnost. Besedilo slikanice je poslovenila Katjuša Ručigaj.