Letna produkcija Folklorne skupine Tine Rožanc o različnih obrazih ljubezni

Folklorna skupina Tine Rožanc deluje v okviru Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc. Njegove korenine segajo v leto 1911, ko se je začelo samostojno kulturno delovanje slovenskih železničarjev v Trstu. Po razpadu Avstro-Ogrske je začasno prenehalo delovati in se preselilo v Ljubljano, tam pa ga je nato prekinila druga svetovna vojna.

Kulturno udejstvovanje so železničarski delavci obnovili leta 1946 in društvo poimenovali po narodnem heroju Tinetu Rožancu. V njem so sprva delovali godbeni, orkestralni, pevski in dramski odsek, leta 1949 pa so ustanovili folklorno skupino. Ta je iz skromnega števila plesalcev zrasla v eno najpomembnejših slovenskih folklornih skupin, ki slovensko ljudsko izročilo ohranja pred pozabo.

Irena Ham v njej sodeluje že več kot četrt stoletja in jo trenutno tudi umetniško vodi. Njena naloga je skupino plesno pripraviti na letni koncert, ob tem skrbi tudi za organizacijski vidik. Idejni vodja letošnje letne produkcije pa je glasbenik in korepetitor Klemen Bojanovič. STA se je ob tej priložnosti pogovarjala z obema.

Zakaj Dekameron?

Klemen: Smo folklorna skupina, ki s koreografijami in plesnimi spleti predstavljamo različne zgodbe in pokrajine. Za en koncert pa se potrudimo in skušamo najti rdečo nit, da obiskovalec ne bi le spremljal posamičnih koreografij, ampak da bi ga popeljali skoznje na način, da celotni dogodek dobi umetniški pridih. Letos smo tako za rdečo nit vzeli veliko literarno delo Dekameron, v katerem deset ljudi pripoveduje deset zgodb z različnimi tematikami, ki pa se ponavadi navezujejo na ljubezen. Za podobno pripovedovanje smo se odločili tudi mi, vendar uporabljamo drugačen medij - ples, glasbo, pesem in tudi delček pripovedi. V rdečo nit tako skušamo povezati vse spektre folklore, od vizualnih do slušnih izkušenj.

Pripovedovanje v Dekameronu traja deset dni. Boste sledili kompoziciji?

Klemen: Da. Naš namen je ravno ta, da spremljamo Boccaccievo kompozicijo. Seveda ne bomo pripovedovali 100 zgodb, ker bi trajalo predolgo, lahko pa nastop predstavimo kot deset različnih dni in deset različnih zgodb. Skušamo se držati tudi tematike Dekamerona.

Kako?

Klemen: Zelo rad bi razkril, vendar plesa ni mogoče opisati z besedami. Lahko pa povem, da bomo z vsem - glasbo, petjem, plesom, vizualnimi učinki - skušali poslušalcu zaigrati na tak način, da bo razumel in začutil Boccaccia.

Ker smo pri srednjem veku - kakšna bo glasba?

Klemen: Tu smo se zavestno odločili, da ne moremo slediti srednjemu veku, ker bi folklora potem zahtevala takšne plese in kostume. Mi predstavljamo običaje in plese iz 19. in 20. stoletja, literarno delo pa smo izbrali zgolj za formo, ki jo bomo predstavili skozi folkloro, ki jo dejansko poznamo. Vmes se bodo sicer prepletali odlomki iz Dekamerona, vendar ni bistvena zgodba. Bolj kot za pripoved gre za čustvene tematike, da poskušamo iz gledalca izbezati čustvo.

Irena: Nastopali bomo s slovenskimi pokrajinami in slovenskimi predeli, ker pa smo želeli, da bi bil koncert v povezavi z italijanskim pisateljem, smo izbrali tudi tri obmejne plese - iz Rezije, Istre in Primorske. Drugače pa temeljimo predvsem na ljubezni. Ta je vsepovsod, obstaja srečna ali nesrečna ljubezen. Tudi novela o sokolu je tista, ki pripoveduje o obeh straneh ljubezni, in tako je tudi v plesu. Tudi pesmi in plesi, ki so nastajali, so nastajali zaradi ali srečne ali nesrečne ljubezni. V tem smislu se vse nekoliko povezuje, zato tudi naslov koncerta X - Desetero zgodb ljubezni.

Klemen: Deset različnih plesov, deset različnih zgodb, pokrajin mogoče malo manj, vseeno pa gre za spekter pokrajin, ki jih bomo predstavili. Temu sledita tudi glasba in kostumi.

In sporočilo?

Klemen: Vsekakor to, da je vredno ljubiti. Ljubezen pa lahko človek najde kjerkoli, na tisoče načinov. In četudi je toliko različnih pogledov in interpretacij ljubezni, še vedno govorimo o ljubezni.

Kdo je prispeval koreografije?

Irena: Včasih sta bila glavna koreografa za našo skupino Bruno Ravnikar in Mirko Ramovš, sčasoma pa smo jih začeli ustvarjati sami. Zdaj so ustvarjalci in koreografi tisti, ki so bili ali so še del skupine. Tako da so na tem koncertu skoraj vse točke članske.

Bodo nastopili vsi člani skupine?

Irena: Da. Letni koncert je tisti, na katerem se želi pokazati vsak, tako glasbeniki kot plesalci. Naša skupina trenutno šteje okrog 110 članov, sestavljena pa je iz treh sekcij - veteranske, članske in otroške. Nastopili bodo vsi, tudi tisti, ki so se nam priključili nedavno.