misliSlovenija se tudi letos pridružuje prazniku glasbe
Ljubljana/Maribor, 21. junija - Na najdaljši dan v letu, 21. junija, ulice in druge lokacije na prostem oživijo ob zvokih raznolikih glasbenih žanrov. S tem počastijo praznik glasbe, svetovno iniciativo, ki od leta 1982 poteka v Franciji in združuje že več kot 700 mest iz več kot 120 držav. Slovenija se mu danes pridružuje v Ljubljani in prvič tudi v Mariboru.
Ljubljana.
Koncert, zabava, mladi.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA
Praznik glasbe oziroma fete de la musique časti glasbo brez žanrskih omejitev, glasbo, ki je dostopna vsem in ki je v veselje tako glasbenikom kot občinstvu. Njegov namen je postaviti glasbo na prosto in na neobičajna prizorišča, na katerih ne zveni pogosto.
Namen pa je tudi promovirati glasbenike. Nastopi so za poslušalce brezplačni, glasbeniki niso honorirani, lahko pa jih občinstvo nagradi skladno s prakso ulične glasbe.
Iniciativi se tudi letos pridružuje Slovenski glasbeno-informacijski center. Praznovanje bo potekalo v prestolnici v okviru festivala Junij v Ljubljani, prvič pa tudi v Mariboru pod okriljem Festivala Lent, piše na spletni strani pobude.
V Ljubljani bo tako glasba že od poldneva dalje, zlasti pa v večernih urah odzvanjala na Prešernovem trgu, Šuštarskem mostu, Mestnem trgu, Petkovškovem nabrežju, v parku Tabor, pred Škucem, Figovcem, Francoskim inštitutom, v K4 in drugod. Prisluhniti bo mogoče številnim nastopajočim in različnim zvrstem, od zborovske in jazzovske glasbe, od didžejev do rock and rolla in klasične glasbe.
V Mariboru bodo praznik počastili na Poštni ulici, kjer bo med 16.30 in 23. uro mogoče slišati od akustične glasbe na ukulelah do alternativnega rocka.
Slovenski statistični urad (Surs) pa je ob svetovnem dnevu glasbe pripravil posebno raziskavo za leto 2015, ki je pokazala, da koncerte obiskuje skoraj tretjina prebivalcev Slovenije. Največ, 49 odstotkov teh je bilo v starostni skupini od 16 do 24 let, z izobrazbenega vidika pa je bilo največ, 49 odstotkov, tistih z dokončano vsaj višješolsko izobrazbo.
Po statističnih regijah so največ obiskovalcev koncertov beležile goriška, primorsko-notranjska in posavska regija, najmanj pa pomurska regija.
Raziskava je pokazala tudi, da sedem odstotkov prebivalcev v prostem času poje in pleše, pet odstotkov jih igra instrumente, en odstotek pa jih glasbo ustvarja.
V kulturnih domovih je bila z glasbo v letu 2015 povezana četrtina vseh prireditev, ogledalo si jih je dobrih 900.000 obiskovalcev. Najbolj obiskani so bili instrumentalni koncerti, najmanj pa folklorni nastopi, kažejo podatki Sursa.
Slovenske radijske postaje so glasbi v navedenem letu namenile več kot 68 odstotkov vseh ur programa, pri čemer sta z 89-odstotnim deležem prevladovali zabavna in popularna glasba, medtem ko je bilo resni glasbi namenjenih 2,1 odstotka predvajanega glasbenega programa.
Raziskava pa je pokazala še, da je glasbo prek interneta, kot so spletni radii in storitve za pretočno glasbo, poslušalo 48,3 odstotka rednih uporabnikov interneta oziroma 36,5 odstotka vseh internetnih uporabnikov.