Še dva dneva ugibanj do letošnjega kresnikovega nagrajenca

Finalisti za nagrado, ki jo za roman leta podeljuje časopisna družba Delo, so trije stari znanci kresnikovega izbora: Tadej Golob z romanom Jezero (založba Goga) in Goran Vojnović z romanom Figa (Beletrina), oba sta že na seznamu dobitnikov, ter Tomo Podstenšek, ki se mu je kresnik pred štirimi leti izmaknil, tokrat pa se zanj poteguje z delom Papir, kamen, škarje (Litera). Prvič pa sta med nominiranci Mojca Kumerdej s Kronosovo žetvijo (Beletrina) in Gašper Kralj s prvencem Rok trajanja (Založba /*cf.).

Raznovrstni pisatelj Tadej Golob, kresnikov nagrajenec za roman Svinjske nogice, je zastopan s kriminalko, narejeno po skandinavskem vzoru, a postavljeno v slovenski podalpski svet - zimski Bohinj, kjer razigrana družba praznuje novo leto, nakar se v enem od pritokov Save Bohinjke znajde žensko truplo brez glave. Kot je povedal ob uvrstitvi med nominirance, je Jezero napisal, ker ga je zanimalo, ali zna izdelati kriminalko, pa tudi zato, ker gre za enega najbolj popularnih žanrov po svetu.

Figa, tretji roman Gorana Vojnovića, ki je kresnika dobil za oba predhodna Čefurji raus! in Jugoslavija, moja dežela, je zgodba treh generacij neke družine na geografskem prostoru bivše države. V tem smislu avtor po pisanju časnika Delo podobno kot v prvih dveh romanih tematizira vprašanje mej med ljudmi in narodi nekdanje skupne države po njenem krvavem razpadu, le da je težišče izrazito premaknjeno v intimno dramo. Avtor sam je delo označil za drugačen, tišji roman.

Papir, kamen, škarje Toma Podstenška je po oceni Dela lucidna observacija atmosfere, ki danes prevladuje pri nas. V ospredju so frustracije, večno nezadovoljstvo, predvsem pa občutek brezizhodnosti in nekakšne kolektivne depresije. Prvoosebni roman predstavlja osnovnošolskega učitelja geografije, ki je ujet v prazen eksistencialni prostor poznih srednjih let, ko so mladostne iluzije mimo, sedanjost prazna in monotona, prihodnost pa se zdi še bolj siva. Avtor se je, kot je povedal sam, dotaknil aktualne tematike iskanja smisla v materialno prenasičenem, a duhovno izpraznjenem svetu.

Mojca Kumerdej je v Kronosovi žetvi, za katero je letos prejela nagrado Prešernovega sklada, razgrnila zgodovinsko obdobje konca 16. stoletja v deželah na območju današnje Slovenije. Z izmenjavanjem vpogledov ali perspektiv na življenje tistega časa skuša po oceni Dela nekaj povedati o minevanju, ponavljanju in tudi naši politični sodobnosti, pri tem ne manjka ironije in humorja, ki sta značilna za avtorico. Po njeni lastni oceni je roman vsebinsko, strukturno in jezikovno kompleksen.

Rok trajanja Gašperja Kralja je zgodba o umiranju, ki se prevrne v besnilo preganjavice. "Ime protagonista bralec ne izve, je pa natančno mogoče izvedeti, kaj počne. Njegov poklic je paliativni oskrbovalec, človek, ki namesto svojcev skrbi za umirajoče. Pride na dom, piše dnevnik, izvaja vizite. In ima zmedo v glavi," je o prvencu avtorja, ki živi v Kataloniji, zapisal časnik. Sam meni, da roman vsebuje nekatere poteze, s katerimi sem ter tja potegne na kriminalko, vendar to ni.

Žirija, ki ji predseduje profesor z oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani Tone Smolej, v njej pa so še pisateljica in literarna kritičarka Tina Vrščaj, pesnica in novinarka kulturne redakcije nacionalnega radia Tina Kozin ter novi član, asistent na omenjenem oddelku Filozofske fakultete Alen Albin Širca, je tokratne finaliste izbrala s seznama za leto 2016, na katerem je bilo več kot 110 romanov.

Predsednik žirije je sicer prepričan, da teza, da pri nas izide preveč del, še vedno drži. Marsikaj po njegovem mnenju kaže slabo jezikovno podobo.

Dobitnika bodo razglasili v petek zvečer na sami podelitvi po klavzuri oziroma zadnjem soočenju mnenj v Cankarjevi sobi na Rožniku. Lavreat bo prejel denarno nagrado in prižgal tradicionalni kresni ogenj pred cerkvijo, občinstvo pa si bo pred tem krajšalo čas s predstavitvami finalistov in pogovori z njimi ter glasbeno kuliso, za katero bodo poskrbeli glasbeniki pod vodstvom Marka Hatlaka.

Nagrado kresnik za najboljši slovenski roman si je zamislil pisatelj Vlado Žabot in jo poimenoval po poganskem mitološkem bitju, ki se je najraje pokazalo takrat, ko je imelo sonce največjo moč. Prvič so jo podelili 23. junija 1991, ko jo je prejel Lojze Kovačič.

Kovačič jo je nato dobil še enkrat posthumno, po dvakrat sta med dobitnike zapisana tudi Vojnović in Feri Lainšček. Trikrat sta bila nagrajena Drago Jančar in Andrej E. Skubic, po enega kresnika pa imajo Miloš Mikeln, Andrej Hieng, Tone Perčič, Berta Bojetu, Vlado Žabot, Zoran Hočevar, Katarina Marinčič, Rudi Šeligo, Alojz Rebula, Milan Dekleva, Štefan Kardoš, Tadej Golob, Davorin Lenko in Miha Mazzini, ki je slavil lani z romanom Otroštvo.