Slovenija 23.6.2017 9:53

Slovenologija Noaha Charneya: terapevtska knjiga za zamorjene Slovence

Ljubljana, 23. junija - Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Slovenologija Noaha Charneyja, Američana, ki že vrsto let živi v Kamniku. Prinaša več kot 30 esejev o Sloveniji, njeni kulturi, običajih, kulinariki in nekaterih osebnostih, ki so po besedah Mance Košir napisani z ljubeznijo in ljubečim pogledom, ki sta za Slovenijo neobičajna.

Slovenologijo, ki je podnaslovljena Življenje v najboljši deželi na svetu in popotovanje po njej, je na četrtkovem pogovoru s pisateljem Manca Košir označila kot "terapevtsko knjigo za zamorjene Slovence".

Charney se je rodil v New Havenu v Connecticutu. Potem ko je bival v številnih evropskih mestih, se je z družino ustalil v Kamniku. O sebi je povedal, da je Američan, ki se je od nekdaj bolj počutil doma v Evropi.

"Moje najljubše mesto je Rim. Najraje obiskujem London. Obožujem ameriški New Haven. Brez težav bi živel v Bostonu (dajmo Red Soxi!). Toda ko vse skupaj postavim na tehtnico - estetiko, hrano, kulturo, varnost, čistočo, dostopnost, dosegljivost, prijaznost domačinov, razumne davke, izobraževanje in zdravstvo, raznolikost pokrajine, arhitekturo, nekafkovsko birokracijo, možnost osebnega uspeha in še veliko, veliko več-, lahko mirno rečem, da ima Slovenija najboljši seštevek od vseh držav, v katerih sem živel," je med drugim zapisal v knjigi.

Na vprašanje, kaj pa ga v Sloveniji najbolj navdušuje, je odgovoril, da kombinacija vsega, kar Slovenija ponuja. Vendar je treba nekaj časa živeti drugod, da človek lahko to ceni, je dodal. Sam je doslej živel že v osmih državah.

Njegova čustvena odprtost je posledica več dejavnikov. Prihaja iz Nove Anglije, kjer so ljudje bolj pozitivno naravnani. Poleg tega je, kot se je pošalil, tudi malo naiven in na svet gleda z rožnatimi očali. Če mu kaj ni všeč, pa se preprosto pretvarja, kot da česa ni razumel.

Ko je v svojih dvajsetih kot nomad potoval po Evropi, se je želel treh stvari: lastnega doma, žene in psa. V kakšnem vrstnem redu bodo prihajali v njegovo življenje, se mi ni zdelo posebej pomembno, zapiše v knjigi. Danes, kot je povedal, dneve preživlja večinoma v pižami in tipka, tak pa na sprehod pelje tudi svojega perujskega golega psa. A, kot pravi, so Slovenci do tujcev zelo razumevajoči.

V knjigi se loti tudi slovenskih praznikov, od katerih mu je zaradi morja sveč na pokopališčih najbolj všeč 1. november. Blizu so mu tudi evropske esejistike in analize Slavoja Žižka, za katerega pravi, da "nerazumljivo piše in briljantno predava". Esej z naslovom Slovenski trubadur je posvetil Vladu Kreslinu, ki ga je na četrtkovem pogovoru presenetil s svojo kitaro in pesmijo, posebni poglavji pa je kot velik ljubitelj teh dveh pijač posvetil pivu in kavi. Kot je povedal, so stvari, ki so za Slovence vsakdanje, zanj dragulji, ki jih raziskuje.

Knjiga je izšla tudi v angleški različici, izbor esejev pa se nekoliko razlikuje. Tako je denimo v angleško različico vključen esej o smučarki Tini Maze, ki ga v slovenski ni.

Leta 1979 rojeni Charney je pisatelj, predavatelj in umetnostni zgodovinar. Doktoriral je na temo arhitekture Jožeta Plečnika. Je tudi avtor romana Tat umetnin (2007), ki je preveden že v 17 jezikov.