Martin Krpan bo znova zaživel v slikanici s Smrekarjevimi ilustracijami izpred 100 let

Levstikova pripoved o robatem silaku z Vrha pri Sveti trojici, ki je po hudih izgubah cesarske vojske sam pokončal tujega Brdavsa in tako rešil Dunaj pred krvoločnim sovražnikom, je skupaj z ljudskimi pregovori oz. ponarodelimi reki, kot so, če greš na Dunaj, pusti trebuh zunaj, bolje drži ga, kakor lovi ga in minister Gregor pa nič, že skoraj ponarodela. "V njej kljub določenim programskim usmeritvam in družbeno kritični osti obeh avtorjev ni težko prepoznati za naš kulturni prostor značilnih folklornih vsebin in elementov ljudskega pripovedništva," je v spremni besedi k jubilejni izdaji zapisala umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Judita Krivec Dragan.

Martin Krpan je v slikaniški obliki prvič izšel pri Novi založbi leta 1917 s črno-belimi ilustracijami Smrekarja, ki so jih pozneje zamenjale Kraljeve podobe in obveljale za najbolj prepoznavno Krpanovo upodobitev. Kot je za STA pojasnila urednica otroškega leposlovja pri Mladinski knjigi Irena Matko Lukan, knjiga s Kraljevo likovno podobo sodi med najbolj prodajane slovenske slikanice, saj je doslej izšlo že več kot 240.000 izvodov. V svojih barvnih ilustracijah je Kralj, kot je v spremni besedi k slikanici zapisal Niko Grafenauer, podal predvsem nasprotje med dunajskim dvorom kot predstavnikom gosposke in Krpanom kot človekom iz ljudstva.

Pri Mladinski knjigi, ki je z izjemo izvirne slikanice izdala vse poznejše ponatise, so se odločili, da ob jubileju izdajo slikanico s prvotnimi 12 Smrekarjevimi risbami. V ta namen so skenirali originale Smrekarjevih risb, ki jih hranijo v novomeški knjižnici.

Smrekarjeve ilustracije in karikature je zaradi njegove neposrednosti in mojstrske risbe še danes težko preseči. Njegov obešenjaški humor in ostra satira nista prizanesla nikomur, je zapisala Judita Krivec Dragan. Kot je še spomnila, je bil Smrekar član Vesnanov oz. umetniškega kluba Vesna, čigar program je bil ustvarjati umetnost za potrebe Slovencev in Hrvatov, s posebnim poudarkom na slovenski narodni umetnosti.

Krpan velja za nacionalnega junaka, pa vendar je s svojo orjaško postavo in robatim videzom zelo daleč od kakšnega občudovanje vzbujajočega bojevnika. Po mnenju Judite Krivec Dragan mu je po velikosti blizu edino Brdavs z grozo vzbujajočim obličjem in orientalsko opravo, ki spominja na predstave navadnih ljudi o Turkih, ki so prebivalcem pomenili stalno grožnjo, saj so v zgodovini radi vpadali na slovensko ozemlje in sredi 16. stoletja dva meseca oblegali cesarski Dunaj.

Mnogi si postavljalo vprašanje, zakaj je Krpan, ki je ilegalno tovoril sol, obveljal za nacionalnega junaka. Kot je opozorila literarna zgodovinarka in strokovnjakinja za mladinsko književnost Milena Mileva Blažić, Krpan kot nacionalni junak ni sporen, če je postavljen v kontekst obeh Levstikovih del. "Intepretacija le prvega dela ne daje vpogled v celoten kontekst in spominja na ptiča, ki leti z enim krilom," je ponazorila.

Levstik je namreč besedilo o Krpanu napisal dvakrat. Starejše, manj znano in bolj obsežno besedilo je Anton Slodnjak leta 1931 objavil v Levstikovih Zbranih delih. Bolj znana avtorska pripovedka pa je drugo besedilo, ki je zaživelo tudi v slikanici. Prva rokopisna varianta, ki naj bi po Slodnjakovem mnenju nastala okrog leta 1855, ima še drugi del besedila, ki ponuja pravljično nadaljevanje povesti oz. avtorsko pravljico, je Milena Mileva Blažič zapisala v članku z naslovom Motiv soli v pravljicah - študij primera Krpan z Vrha.

Pravljica se nadaljuje tam, kjer se pripovedka konča. Cesar da Krpanu pismo s pečatom, da lahko nemoteno prevaža angleško sol, v drugem delu pa si zaradi nagovarjanja cesarice in domnevno posekane lipe premisli. Napiše novo pismo oz. ukaz, s katerim naroči lovcu, preoblečenemu v cigana, da uspava Krpana, ga zveže in uklenjenega vrže v ječo ter obsodi na smrt na vislicah.

Levstik je ostro kritiko dvora prikazal kot pravljico. Krpan se reši s pomočjo metafore s pilo in klobčičem, kar pomeni, da se lahko reši le tako, da prereže avstro-ogrske rešetke v ječi narodov. Reši ga nepretrgana vez z narodnim oz. klobčič tradicije. V prvem delu je Krpan tihotapil sol, v drugem delu pa je dokazal, da ima "sol v glavi". Zato je Krpan narodnočloveški lik, "kar pomeni, da lahko izraža željo po narodni državi, hkrati pa je tudi človeški, kar izraža slovenski značaj kmečkega, poštenega in sposobnega človeka, ki sicer tihotapi, vendar je poudarek vseeno na legalizaciji dejavnosti, naroda in ozemlja", meni Milena Mileva Blažič.

Ob izdaji slikanice velikega formata v darilni škatli, ki ji bodo med drugim simbolično priložili tudi sol, potekajo tudi drugi dogodki ob 100-letnici prve slovenske slikanice. V sklopu festivala Junij v Ljubljani je bila na Kongresnem trgu na ogled razstava slikaniških ilustracij slovenskih umetnikov, s Krpanom bo zaznamovan tudi jesenski Slovenski knjižni sejem, decembra pa bodo v Narodni in univerzitetni knjižnici odprli razstavo in pripravili simpozij.

Levstikov Krpan je nedavno zaživel tudi v animiranem filmu scenarista Janeza Burgerja in režiji Nejca Sajeta. Animirani film je na festivalu Zrno soli v Piranu - prejel veliko nagrado festivala, v soboto pa si ga bo mogoče ogledati tudi na mednarodnem filmskem festivalu v Kranjski Gori.