misliMed restavriranjem v eni od Rafaelovih sob v Vatikanu odkrili dve mojstrovi sliki
Rim, 4. julija - Strokovnjaki so med restavriranjem Konstantinove sobe, ene od znamenitih Rafaelovih sob v Vatikanskem muzeju, odkrili sliki, ki ju je italijanski renesančni umetnik Rafael Santi naslikal lastnoročno. Doslej je veljalo, da umetnik zaradi svoje prezgodnje smrti ni sam naslikal nobene od slik v sobi in da je zanje uspel pripraviti le risbe.
Vatikan.
Vatikanski muzeji v 1400 sobah hranijo številne umetnine.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA
Da je Rafael tik smrtjo leta 1520, ko je bil star 37 let, v sobi, kjer je predstavljena legenda o življenju Konstantina I. Velikega, naslikal alegoriji Prijateljstva in Pravičnosti, so sicer strokovnjaki po pisanju nemške tiskovne agencije dpa domnevali že pred tem odkritjem.
"Zdaj pa smo prepričani, da gre za mojstrovo delo," je v videu, ki ga je prikazala Vatikanska televizija, povedal restavrator Vatikanskih muzejev Fabio Piacentini.
Nemški profesor Arnold Nesselrath, ki je kot umetnostni zgodovinar zaposlen v Vatikanskih muzejih, pa je povedal, da sta ti dve oljni sliki veliko bolj kakovostni od drugih slik v Konstantinovi sobi.
Konstantinova soba je ena od štirih sob v Vatikanski palači, katerih poslikavo je Rafaelu naročil papež Julij II., ki je bil tudi Michelangelov mecen. Po umetnikovi smrti so poslikave dokončali Rafaelovi učenci.
Restavracija Konstantinove sobe se je pisanju dpa začela marca 2015, končana bo prihodnje leto.
Rafael (1483-1520) se je rodil v Urbinu. Šolal se je pri očetu zlatarju in slikarju ter pri Peruginu. Delal je v Perugii, Firencah in nato v Rimu. Bil je varovanec papežev Julija II. in Leona X. Leta 1514 je postal glavni arhitekt stavbarnice sv. Petra, leto zatem ga je papež imenoval za svojega glavnega svetovalca, nadzornika vseh starin v Rimu in vodjo dejavnosti kurije.
Kot slikar je poznan po čistih formah, klasični, skrbno zasnovani kompoziciji, svetlem, toplem koloritu ter dostojanstvu in idealizirani lepoti figur in obrazov.