Udeleženci na 53. seminarju slovenskega jezika razmišljajo o ljubezni

Udeleženci bodo letos razmišljali o ljubezni v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi

Temo seminarja, ki ga organizira Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik, izbere predsednik seminarja. Letošnja predsednica Alojzija Zupan Sosič se je odločila za temo ljubezni. Kot je povedala za STA, je bila ta tema v znanosti dolgo zanemarjena, saj je veljalo, da sta veliki temi vojna in sovraštvo, ljubezen pa je vedno le intimna in je o njej mogoče govoriti le v ožjih in ne v širših znanstvenih krogih.

Zdaj pa si je znanost vendarle premislila, kar jo veseli. Konec prejšnjega stoletja se je namreč začela ukvarjati z združevanjem intelektualnega in emocionalnega življenja ter prišla preko čustvene inteligence do ugotovitve, da je "za to, da je nekdo zelo, zelo pameten pomembno tudi, da je čustven, empatičen, da ima posluh za drugega in drugačnega, da se ukvarja tudi z drugim, ne samo sam s seboj in promocijo lastnega intelekta".

Na seminarju bodo o ljubezni razmišljali skozi tri področja

Ker gre za seminar slovenskega jezika, literature in kulture, tudi predavatelji prihajajo s teh treh področij - trije jezikoslovci, štirje s področja literature in štirje iz kulture. Udeleženci bo tako po besedah Alojzije Zupan Sosič skozi tri različne perspektive spoznavali, "kako Slovenci ljubimo".

Kot je poudarila, tujce najbolj zanima, v čem smo Slovenci na področju ljubezenskega čustvovanja od njih drugačni in v čem smo jim podobni. To jim želijo pokazati čim širše, zato se teme dotikajo tudi vsi spremljevalni dogodki. "Družili se bomo tudi popoldan in zvečer in se tudi tedaj spogledovali z dano temo, v svoje vaje pa jo bodo čim bolj poskušali vključiti tudi lektorji," je povedala.

Po njenih besedah imajo tudi dva izbirna tečaja - literarnega, kjer bodo spoznavali ljubezen v slovenski dramatiki, in jezikoslovno-kulturološkega, kjer bodo spoznali ljubezen v slovenski popevki oziroma v pop glasbi.

Udeleženci letos prihajajo iz 24 držav

Udeležencev je letos 112 in prihajajo iz 24 držav. Kot je poudarila Alojzija Zupan Sosič, je njihovo število odvisno tudi od podpore naše države, ki jim omogoči, da podelijo štipendije. Mnogi namreč brez štipendije seminarja ne bi mogli obiskati.

"Za študentje, ki pridobijo štipendijo, je učenje na seminarju nagrada. K nam pridejo šele takrat, ko so se izkazali," je poudarila. Kot je še povedala, sicer slovenščino učijo na več kot 56 mestih po svetu, kar pomeni več kot 3000 študentov. Njihovi učitelji med njimi izberejo tiste, ki že nekaj znajo, ki jih res zanima in ki so se izkazali. Ti učenci se potem z veseljem učijo.

Največ jih je iz sosednjih držav - Italije, Avstrije, Hrvaške, prihajajo tudi iz Poljske in drugih vzhodnoevropskih držav, pa iz Srbije in od drugod. Ker jih na seminar veliko pride s pomočjo državnih štipendij, je povprečna starost udeležencev med 20 in 24 let, seveda pa prihajajo tudi starejše generacije, denimo njihovi profesorji, tujci, ki učijo slovenščino na tujih univerzah.

Nekateri pridejo tudi po večkrat, nekateri si udeležbo na seminarju večkrat plačajo sami. Eden od udeležencev je bil na seminarju že sedemkrat. Največ je še vedno tistih, ki so na seminarju prvič.

Učenje jezika v sproščenem vzdušju

Vzdušje na seminarju je zelo sproščeno in hkrati delovno. "Udeleženci vedo, da se ne bodo, če ne bodo delali, ničesar naučili. In to so ljudje, ki si resnično želijo izpopolniti svoje znanje slovenščine. To so tudi naši ambasadorji slovenščine, bodoči prevajalci, bodoči učitelji slovenščine v tujini, turistični delavci ali gospodarstveniki, ki imajo stike s slovenskimi podjetniki," je povedala Alojzija Zupan Sosič in dodala: "In ker je znano, da se človek najlažje uči skozi igro oziroma ko je sproščen, so vključili veliko kulturnih in športnih dogodkov ter ekskurziji.

Udeleženci na seminar prihajajo iz različnih razlogov

Dušanka Tomić iz Beograda se seminarja udeležuje prvič. Kot je povedala za STA, je slovenščina njen materni jezik. Prihaja sicer iz mešanega zakona, a je bila rojena v Ljubljani, kjer sta se njena mati in oče, ki je tu študiral, tudi spoznala. Leta 1958 pa se je družina preselila v Beograd, kjer je oče dobil službo.

Študirala je primerjalno književnosti in je članica Društva Slovencev Sava. Za obisk seminarja se je, kot je povedala, odločala že nekaj let. Zdaj si ga je plačala sama, pa čeprav jo je to stalo dve njeni pokojnini. A je, kot je povedala, hotela priti, "in če srce želi...".

V Ljubljano se sicer vrača enkrat letno, zdaj pa bo, kot je povedala, imela priložnost tu bivati dva tedna in poslušati predavanja. Dve predavateljski imeni pozna že od prej, predavanja Alojzije Zupan Sosič je denimo poslušala že v Beogradu.

Matej Košar, ki obiskuje Filozofsko fakulteto v Pragi, se seminarja prav tako udeležuje prvič in sicer s pomočjo štipendije. Slovenščine se uči že leto dni, uči pa se tudi hrvaščino in ruščino.

Kot je povedal za STA, si želi dobro naučiti slovenščine ter spoznati Slovenijo in predvsem Ljubljano. Še posebej ga zanimajo dela arhitekta Jožeta Plečnika, ki je nekaj let deloval tudi v Pragi in pomembno sooblikoval grad Hradčane.

Magdalena Gapsa iz Poljske pa je ravnokar diplomirala na Filološki fakulteti v Lodžu. Letos je na seminarju slovenskega jezika tretjič. Kot je povedala za STA, je zadnje leto v okviru programa Erasmus preživela v slovenski prestolnici. Ta ji je tako všeč, da razmišlja, da bi drugo stopnjo študija vpisala kar na tukajšnji Filozofski fakulteti.

Sogovornica je navdušena nad vzdušjem na seminarju. Tako strokovni kot spremljevalni program sta zanimiva in še posebej v spremljevalnem lahko vsak najde nekaj zase.