Svet 6.7.2017 5:30

Berlinski dokumentacijski center Topografija terorja obeležuje tri desetletja

Berlin, 6. julija - Dokumentacijski center Topografija terorja v nemški prestolnici letos obeležuje 30-letnico obstoja. Nekdaj provizoričen muzej je danes eno najbolj obiskanih spominskih mest v Berlinu. V dokumentacijskem centru so v treh desetletjih ob stalni pripravili 40 občasnih razstav ter našteli 13 milijonov obiskovalcev.

Dokumentacijski center Topografija terorja skuša obiskovalcem prek razstav približati načine delovanja in strukture nacistične oblasti ter njenega uničevalnega aparata, piše nemška tiskovna agencija dpa.

Med letoma 1933 in 1945 so na tem območju v neposredni bližini Martin-Gropius-Bau delovale osrednje institucije nacionalsocializma - tajna policija, ki je imela tukaj tudi svoje zapore, vodstvo SS, med drugo svetovno vojno pa je bila tu tudi glavna pisarna varnostne službe Tretjega rajha.

Dokumentacijski center Topografija terorja je bil ustanovljen leta 1987, ob 750-letnici ustanovitve Berlina. Ker je bila v Martin-Gropius-Bau načrtovana razstava o Berlinu, ki je zgodovino mesta predstavila prek originalnih predmetov, se je nekdanji strokovni vodja dokumentacijskega centra Reinhard Rürup odločil na sosednji lokaciji postaviti kontrapunkt "do visokega leska zloščeni sončni strani berlinske zgodovine", piše dpa.

Na 47.000 kvadratnih metrov velikem zemljišču so tedaj še ležale ruševine palače princa Albrechta, na njem sta bila tudi preizkusna cesta avtošole in gozdič. To območje je ponudilo temelj za razstavo novega tipa, kot jo je ob jubileju, ki so ga obeležili v sredo, označil sedanji direktor, zgodovinar Andreas Nachama. Postavitev je združevala dokumente, uniforme, značke gestapa ter rekonstrukcijo celic in sob za zasliševanje.

V dokumentacijskem centru so obiskovalce z zgodovino nacionalsocializma sprva seznanjali predvsem s pomočjo stenskih tabel v nekdanjih mučilnih sobah v kleti, leta 2010 pa so odprli novo razstavišče.

Leta 1997 so novo razstavišče začeli graditi po načrtih švicarskega arhitekta Petra Zumthorja, ki je bil leta 1993 izbran na arhitekturnem natečaju. A ga zaradi tehničnih težav in previsokih stroškov niso dokončali. Sedanje razstavišče so zgradili po načrtih arhitektke Ursule Wilms in krajinskega arhitekta Heinza Hallmanna.