Od blizu 15.7.2017 11:00

Evropska sredstva bogatijo delo kulturnih organizacij ter lokalno in nacionalno kulturno ponudbo

pripravila Maja Čehovin Korsika

Ljubljana, 15. julija - Na razpisu podprograma Kultura Ustvarjalne Evrope je bilo letos izbranih sedem projektov s slovenskim vodjo ter deset slovenskih partnerjev, kar je velik uspeh. Največ je projektov s področja uprizoritvenih umetnosti, sledijo projekti, vezani na kulturno dediščino, literaturo, vizualne umetnosti, nove tehnologije ter interdisciplinarne pristope.

Ljubljana.
Dogodek v organizaciji KUD Sodobnost Internationial in Cankarjevega doma.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Arhiv STA

Borovnica.
Tehniški muzej Slovenije v Bistri.
Foto: Aljoša Rehar/STA

Arhiv STA

Ljubljana.
Moderna galerija Ljubljana.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Ljubljana.
Pionirski dom.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Arhiv STA

Slovenske kulturne organizacije so na evropskem razpisu za projekte sodelovanja za leto 2017 dosegle izjemno dobre rezultate. Od več kot 500 upravičenih prijav je bilo med 81 izbranimi projekti na evropski ravni uspešnih sedem projektov manjšega obsega s slovenskim vodjo ter deset slovenskih partnerjev. Gre za rekorden uspeh, še posebej z vidika, da je bilo od 20 oddanih prijav s strani slovenskih vodij sedem sprejetih, kar predstavlja 35-odstotni uspeh. Projekti bodo podprti z nekaj manj kot 1,2 milijona evrov.

Slovenija v programih EU za kulturo sodeluje že od leta 2000, v programih Ustvarjalne Evrope pa od začetka programa leta 2014. Ines Kežman iz Motovile/Centra Ustvarjalna Evropa v Sloveniji je za STA povedala, da so organizacije v projekte najprej vstopale kot partnerji in s tem pridobile izkušnje, potem pa so začele še samostojno vstopati kot vodje.

Za pridobitev evropskih sredstev se morajo partnerji iz različnih držav povezati že prej in skupaj kandidirati. Za manjše projekte denimo zadostujejo trije partnerji, med katerimi je en vodja, ki je odgovoren za celotno finančno in vsebinsko izvajanje projekta.

Med izbranci sedem slovenskih vodij in deset partnerjev

Med javnimi organizacijami, ki so letos uspele pridobiti evropska sredstva, je Moderna galerija kot vodja dvoletnega projekta Nova mapiranja Evrope, ki se osredotoča na različna znanja o kulturni dediščini migrantov v Evropi. Z mapiranjem in arhiviranjem javnega prostora pa se bodo ukvarjali pri projektu MAPS, ki ga bo vodil Muzej tranzitornih umetnosti MoTA.

Pionirski dom - Center za kulturo mladih bo vodja projekta Mlado gledališče. Ta vključuje več partnerjev, njegovo izhodišče pa je razširjen, inovativen pristop k tehnikam improvizacijskega gledališča, ki ga bodo gradili tekom projekta in širili med mlade.

Sredstva sta kot vodji pridobili tudi KUD Sodobnost za projekt Naša mala knjižnica - srečajmo se z avtorji in ilustratorji del za otroke, ki teži k dvigu bralne kulture med mladimi, ter Založba Goga za projekt Jug in Vzhod srečata Zahod, ki vključuje digitalno platformo za promocijo pisateljev v postkonfliktnih družbah.

Aksioma bo vodja projekta State Machines. Umetnost, delo in identiteta v času globaliziranih algoritmov. Preučeval bo nove odnose med državami, državljani in brezdomovinstvom, ki ga omogočajo nove tehnologije. Društvo Hiša! pa bo nosilec projekta LUCity, ki vključuje svetlobne intervencije v javnih prostorih.

Slovenske organizacije kot partnerji sodelujejo še pri desetih projektih. Med zanimivimi je denimo projekt Zvoki sprememb, v katerega je vključen Tehniški muzej Slovenije, obsega pa snemanje in hrambo zvokov iz sedanjosti. Pri treh projektih večjega obsega pa bodo kot partnerji sodelovali Društvo Ljudmila (European Art-Science-Technology Network for Digital Creativity), Center urbane kulture Kino Šiška (Innovation Network of European Showcases) ter Umetnostna galerija Maribor (Women Equal Share Presence in the Arts and Creative Industries).

Podrobno so vsi projekti predstavljeni na spletnih straneh Centra Ustvarjalna Evropa v Sloveniji, tudi s kratkimi videi.

Evropska sredstva ne morejo vselej kompenzirati pomanjkanja sredstev na nacionalni ravni

Ines Kežman je pojasnila, da je za slovenske kulturne organizacije pridobivanje evropskih sredstev za projekte še toliko pomembnejše, ker je sredstev na področju kulture vse manj kot posledica krčenja nacionalnih budžetov.

"Ko organizacije konkurirajo na razpisih ministrstva za kulturo, vemo, da pridobijo nizka sredstva, s katerimi lahko pripravijo manjše projekte, medtem ko evropska sredstva omogočajo mednarodna sodelovanja. Tako ne moremo reči, da evropska sredstva vselej kompenzirajo manko sredstev na nacionalni ravni, saj se nacionalnih programov ne da reševati na ta način. Lahko pa z evropskimi sredstvi obogatiš svoj mednarodni program," je pojasnila sogovornica.

Evropska sredstva so postala pomembna tudi za organizacije iz javnega sektorja, o čemer pričajo tudi letošnji rezultati, saj je skoraj polovica na razpisu uspešnih organizacij javnih. Pred tem to ni bila praksa in so na razpisu uspehe beležile predvsem nevladne organizacije. Je pa po besedah Ines Kežman javnim zavodom priti do sredstev morda lažje, ker je pri podprogramu Kultura treba iz lastnih virov zagotoviti 40-odstotkov sredstev za izvedbo projekta. Ta pa si lahko pridobijo na lokalni ali nacionalni ravni.

"Upamo, da bodo tako na lokalni kot na nacionalni ravni imeli posluh za izbrane projekte," je dejala sogovornica in dodala, da imajo nenazadnje od mednarodnega programa korist tudi posamezne občine, saj to, da neka organizacija pripelje v goste tuje umetnike, hkrati pozitivno vpliva na razvoj lokalnega turizma in gospodarstva.

Spomnila je, da je ministrstvo za kulturo konec junija objavila razpis za sofinanciranje projektov, ki so pridobili evropska sredstva iz Ustvarjalne Evrope v letu 2016. "Pozdravljamo, da je ministrstvo prepoznalo kakovost in pomembnost tega, da se organizacije prijavljajo na evropske razpise in pridobijo dodatna sredstva, s svojim razpisom pa jih na nek način nagradijo." Podoben razpis trenutno pripravlja tudi Mestna občina Ljubljana, a bo namenjen zgolj organizacijam, delujočim v prestolnici.

Predstavniki organizacij, ki so bili uspešni na razpisu, so na junijski predstavitvi po besedah Ines Kežman povedali, da mednarodni projekti na splošno obogatijo delo posameznih kulturnih organizacij, hkrati pa se preko njih vzpostavijo dolgoročnejše partnerske vezi s tujimi organizacijami.