Slovenski esperantisti so slavili 130-letnico svojega mednarodnega jezika

Zamenhof je Prvo knjigo mednarodnega jezika objavil v ruščini pod psevdonimom Dr. Esperanto. V knjižici je navedeno, da je ruska carska cenzura delo drugič odobrila in mu dala dovoljenje za razširjanje 26. julija 1887 po gregorijanskem koledarju. To pomeni, da današnji dan velja za datum izida dela in za rojstni dan esperanta.

Zamisel mednarodnega načrtovanega jezika, ki nima za cilj nadomestiti narodne jezike, ampak služiti kot dodaten, drugi jezik za vse, ni bila nova, vendar je Zamenhof videl, da se tak jezik mora razvijati s kolektivno rabo in je zato omejil svoj začetni predlog na minimalno slovnico in majhen besedni zaklad. Esperanto je zdaj polno razvit jezik, je pojasnjeno na spletni strani Združenja za esperanto Slovenije, ki je današnje srečanje organiziralo.

Predsednik Združenja za esperanto Slovenije Janez Zadravec je za STA povedal, da po svetu živi okoli dva milijona ljudi, ki naj bi se z esperantom tako ali drugače srečalo, aktivnih pa je okoli 20.000. Svetovno esperantsko združenje, čigar članstvo tvori najaktivnejši del esperantske skupnosti, ima državna združenja v 70 državah in posamezne člane v skoraj 120 državah po svetu.

Prvi učbenik esperanta v slovenščini je izšel leta 1911. Po Zadravčevih podatkih je v Sloveniji na esperanto organizirano povezanih okoli 200 ljudi, sicer pa jih je z združenjem ali z jezikom samim povezanih oziroma z njim simpatizira okoli 2000 ljudi. "Vedeti pa je treba, da je esperanto živ v razpršeni organizaciji, ki nima teritorija ali svoje države, ima pa močno idejo."

V Praškem manifestu gibanja za mednarodni jezik esperanto iz leta 1996 je med drugim poudarjen pomen čeznarodne vzgoje: "Vsak narodni jezik je povezan z določeno kulturo in narodom ali narodi. (...) Učenec, ki se uči esperanto, se uči o svetu brez meja, v katerem je vsaka država kot dom."

Vsako leto po svetu poteka več kot sto mednarodnih konferenc in srečanj v esperantu - brez prevajalcev in tolmačev. Največje srečanje je Svetovni esperantski kongres, ki bo letos potekal v južnokorejskem Seulu, saj je vsako leto v drugi državi.

Predsednik slovenskega združenja je povedal, da letos poleg 130-letnice esperanta praznujejo še tri obletnice. Mineva namreč tudi 100 let od Zamenhofove smrti, na nacionalni ravni pa obeležujemo 110 let, odkar se je začel esperanto širiti v Sloveniji, ter 80 let obstoja Združenja za esperanto Slovenije.

V prvem delu srečanja v Ljubljani so se posvetili prav Zamenhofovi Prvi knjigi. Med drugim so spregovorili o tem, kako se je mogoče esperanta učiti preko spletne strani Duolingo, Zadravec pa o temi Jezikovna politika in pouk tujih jezikov v šolah. Sistem je po njegovih besedah potreben prevetritve: "Mi predlagamo, da naj bo v vseh državah prvi jezik, ki se ga učijo v šolah, materinščina, drugi pa esperanto, ki odpira vrata v svet. Šele kot tretji naj se določi tisti jezik, ki je na nacionalni ravni najbolj uporaben."

Izkazalo se je tudi, da ima esperanto logično slovnično strukturo, ki lahko posamezniku pomaga pri učenju tujih jezikov. Koprske osnovnošolce so po besedah Zadravca učili esperanta preko angleščine in prišli do dvojnega rezultata - učenci bolje govorijo angleško in še esperanta so se naučili.

Esperanto se sicer razvija kot vsi živi jeziki. "Ima tudi svojo akademijo, kjer spremljajo strokovni del jezika, njegov razvoj, nastanek slovarjev, itd. Govorci pa prav tako kar naprej prinašajo nove izraze, o katerih nato presoja akademija," je še povedal sogovornik.