Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

ČRVI - NENAVADEN ROMAN IZPOD PERESA ANDREJA TOMAŽINA

Protagonist romanesknega prvenca Andreja Tomažina je divji, pravzaprav alienski deček Kaspar Hause, ki pade z neba oz. štrbunkne iz vesolja in se - ne toliko za silo kot po svoje - nauči slovenščine. Roman je, kot zapiše Marko Bauer v spremni besedi, "neverjeten in nemogoč hkrati. Aktualiziran tako, da se še naprej napaja z virtualnim, vedno znova aktualiziran in vedno znova virtualen". Po Bauerjevih besedah je minilo premalo časa, "da bi se moglo reči, kaj Črvi so in postajajo, a tega časa obenem ni in ne bo na voljo. Bil bi mojstrovina, če ne bi razveljavil same figure mojstra Ro-man, a še bolj ro-bot", je prepričan Bauer.

Andrej Tomažin (1988) je zaključil študij primerjalne književnosti in slovenistike na ljubljanski Filozofski fakulteti. Ukvarja se s pisanjem poezije in proze, leta 2014 je izšel njegov prvenec - kratke zgodbe Stramorjevi koraki.

HOMO DEUS: KRATKA ZGODOVINA PRIHODNOSTI - POGLED AVTORJA USPEŠNICE SAPIENS NA PRIHODNOST ČLOVEŠTVA

Yuval Noah Harari, ki ga slovenski bralci poznajo po uspešnici Sapiens, kratka zgodovina človeštva, tokrat v knjigi Homo deus: kratka zgodovina prihodnosti ponuja svoj pogled na sedanjost in prihodnost človeštva. Ljudje smo v preteklih stoletjih v veliki meri ukrotili lakoto, epidemije in vojne. Prvič v zgodovini več ljudi umre od starosti kot od nalezljivih bolezni in število smrti zaradi samomora je večje od skupnega števila žrtev vojn, teroristov in zločincev. Na začetku 21. stoletja je večja verjetnost, da človek umre zaradi prenajedanja kot zaradi stradanja. Če bomo svoje glavne rablje res kmalu ukrotili, kaj jih bo zamenjalo na vrhu dnevnega reda? To vprašanje je še bolj pereče zaradi novih sposobnosti, ki nam jih ponujata biološka in informacijska tehnologija. Kaj bomo počeli z vso to močjo, se med drugim avtor sprašuje v novem delu.

Yuval Noah Harari (1976) se je rodil in odraščal v Haifi v Izraelu. Zgodovino je študiral na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu, kjer jo po končanem doktorskem študiju v Oxfordu tudi predava. Podpisuje se pod številne članke in več knjig, med njimi uspešnico Sapiens. Kratko zgodovino prihodnosti je poslovenila Polona Mertelj.

NISEM SMRKLJA - MLADINSKI ROMAN O ŽIVLJENJU V VELIKI DRUŽINI

Knjiga Nataše Konc Lorenzutti z ilustracijami Ane Zavadlav prinaša prvoosebno pripoved osemletne Polone, ki bralcu prikaže vsakdanje življenje v veliki družini. Spregovori o veselju, žalosti, ljubezni, prijateljstvu, prepirih, dogodkih v šoli, smrti sošolke, navdušenju nad glasbo, naravo... Naslov dela izhaja iz izjave glavne junakinje: "Rada sem punčka, nisem pa smrklja. Zadnjič me je mami tako nagravžno ozmerjala, da me še zdaj strese, če se spomnim na to. Odrasli nasploh premalo pazijo na besede!"

Nataša Konc Lorenzutti (1970) je diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Pozneje se je uveljavila predvsem kot mladinska pisateljica. Njena slikanica Ravno prav velik je bila leta 2007 nominirana za najboljšo slovensko izvirno slikanico, knjigi Kakšno drevo zraste iz mačka in Kdo je danes glavni sta bili nominirana za večernico. Letos je bil za desetnico nominiran roman Lica kot češnje, za nagrado Večera pa se poteguje njen mladinski roman Avtobus ob treh.

Ana Zavadlav (1974) je leta 1997 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in leta 2001 zaključila še specialko za grafiko. Izpopolnjevala se je v ZDA in Franciji. Od leta 2003 se posveča predvsem knjižni ilustraciji za otroke in mladino. Nominirana je bila za več nagrad, leta 2006 je prejela priznanje Hinka Smrekarja.

TO NI PAPAGAJ - KNJIGA, KI VABI K POSLUŠANJU OTROK

Glavna junakinja knjige To ni papagaj! je deklica Lina, katere starši si za domačo žival omislijo papagaja. Ta naj bi govoril, a klub trudu staršev niti čivkne ne. Lina ve zakaj, a je težava v tem, da je starši ne poslušajo. Pravljica klasikov nemške literature: mojstra zgodb Rafika Schamija in Andersenovega nagrajenca in dobitnika nagrade Astrid Lindgren Wolfa Erlbrucha prinaša toplo pripoved, ki vzpodbuja, da večkrat prisluhnemo otrokom pa tudi otroku v sebi. Besedilo je prevedla Tina Mahkota.