misliV Londonu pogled v studio francoskega slikarja Matissa
London, 7. avgusta - V londonski Kraljevi akademiji umetnosti so na ogled postavili razstavo z naslovom Matisse v studiu. Postavitev združuje 65 slik, plastik, risb in kolažev francoskega umetnika Henrija Matissa (1869-1954) ter 35 predmetov iz njegovega studia. Razstava prikaže, kako so predmeti, ki jih je umetnik zbral na več koncih sveta, vplivali na njegovo delo.
Matisse je imel denimo v svojem studiu budistične kipce s Tajske, figurice iz Malija, pa pohištvo in tkanine iz Severne Afrike. Čeprav ti predmeti večinoma nimajo velike materialne vrednosti, so izjemno dragoceni. So izhodišče točke, h katerim se je umetnik vedno znova vračal. V njegovih delih so se skozi več desetletij pojavljali v različnih, vedno novih oblikah.
Oblikovali so njegov repertoar, poleg tega so v njegovo umetnost prinesli vplive izven meja zahodne umetnosti. Afriški kipci in maske so ga denimo spodbudili k ekspresivnejšim oblikam pri upodabljanju človeške figure in obraza. Pozneje je umetnik svoj studio v Nici okrasil z zasloni iz islamskega sveta, da je ustvaril primerne kulise za svoje odaliske. Ko pa je njegov opus dosegel bolj razigran vrhunec v kolažih, sta ga pri razvijanju njegovega lastnega znakovnega jezika navdihovali natančnost kitajske kaligrafije in afriške tkanine, piše na spletni strani muzeja.
Matisse se je rodil v kraju Le Cateau Cambresis. Študiral je pravo v Parizu. Slikati je začel leta 1890. Od leta 1892 je bil v Parizu učenec Gustava Moreauja, leta 1898 je bil v Londonu, nato krajši čas na Korziki. Pozneje je delal v Parizu, od leta 1914 pa največ v južni Franciji, v okolici Nice.
Na začetku je ustvarjal pod vplivom postimpresionistov, po letu 1905 pa je postal eden glavnih predstavnikov fauvizma. Umetnike te slikarske usmeritve so zaradi primitivnega in divjega sloga, uporabe močnih, pisanih in intenzivnih barv ter naglih potez označili za divje zveri, francosko betes fauves, iz česar se je sčasoma razvilo poimenovanje smeri.
Ustvarjal je akte, pejsaže, tihožitja in interierje. V zadnjem obdobju je uporabljal tehniko kolaža. Ustvarjal je tudi scenografije za baletne predstave in knjižne ilustracije. Med najpomembnejšimi deli so Joie de vivre (1906), Gospa s klobukom (1905), Klavirska ura (1916), Odaliska z magnolijami (1924), Dama v modrem (1937) in Rdeči interier (1948).
Londonska razstava bo na ogled do 12. novembra.