Pri Prežihovi bajti o likih s socialnega roba v njegovi literaturi

Muzej Ravne na Koroškem, ki sodi pod okrilje Koroškega pokrajinskega muzeja, vsako leto na obletnico rojstva pisatelja in politika Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca (1893-1950) pripravi tradicionalno srečanje pri Prežihovi bajti, ki so jo Kuharjevi kupili leta 1911 in ki je od leta 1979 urejena kot spominski muzej.

Tema letošnjega poletnega srečanja pri Prežihovi bajti so liki s socialnega roba v Prežihovi literaturi. Kot so sporočili s Koroškega pokrajinskega muzeja, je Prežih v svojih delih z izjemnim socialnim čutom opisal usode in pretresljive življenjske zgodbe posameznikov, njihovo izključenost in odrinjenost, zaradi katere so bili posamezniki v manjših ruralnih okoljih zasmehovani in označeni zaradi svoje pasivnosti, čustvenih deficitov in destruktivnega vedenja. S svojimi literarnimi liki posebnežev je tudi Prežih podal refleksijo skupnosti takratnega družbenega okolja, navajajo v muzeju.

Prežihovega Voranca kot pisatelja slovenska literarna zgodovina uvršča med predstavnike socialnega realizma. Literarno pot je začel leta 1909 s črticami iz delavskega, kmečkega in potepuškega življenja. Zbrane so v knjigi Povesti, ki jo je izdal še pod svojim pravim imenom Lovro Kuhar. Sledijo njegove najbolj znane novele o življenju preprostih ljudi, kot sta Boj na Požiralniku in Odpustki, v katerih je opisal izjemne posameznike, ki so v sporu z okoljem.

Osrednji pripovednik socialnega realizma je postal z romanom Požganica, v katerem je upodobil boj za svobodo Koroške, vojnim romanom Doberdob in romanom Jamnica, s katerim je prikazal podobo življenja v rodnih Kotljah. Zadnji umetniški vrh so avtobiografske črtice Solzice, ena najlepših slovenskih mladinskih knjig. Pisal je tudi potopise (Od Kotelj do Belih Vod, Borba na tujih tleh) ter zgodovinsko-politične brošure in članke.