Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

PRI MODRIJANU ZGODBA O VRNITVI DOMOV ALJOŠE FURLANA

Aljoša Furlan (1926-1963) je bil eden od treh otrok filozofa, pravnika in liberalnega politika Borisa Furlana. Pred vojno je družina Furlan živela v Trstu, nato je pred fašističnim režimom zbežala v Ljubljano, od tam pa preko Istanbula, Jeruzalema, Kaira in Cape Towna v New York. V Ljubljani je ostal le sin Borut. Aljoševa sestra Staša se je z mamo preko Londona pozneje vrnila v Jugoslavijo, kjer se je pridružila partizanom, Aljoša pa je še mladoleten ostal v ZDA. Tu se začne zgodba knjige Domov, v kateri avtor pripoveduje o priložnostnih delih, ki jih je moral opravljati, če je hotel preživeti, o opravljanju mature na newyorški gimnaziji Georgea Washingtona, največ pa o poti domov, nazaj v Jugoslavijo, k partizanom, oziroma na šolanje za vojnega pilota v ruski Čkalovsk. Ta pot ni bila tako preprosta, kot je lahko danes. Aljoša je potoval z ladjo, pot ga je iz Portlanda po reki Columbii vodila na odprto morje, do Aleutov, po Ohotskem morju do Petropavlovska, nato pa z ledolomilcem skozi Laperuzov preliv do Vladivostoka in od tam z vlakom do Moskve in Jugoslavije, kjer se njegova pripoved tudi sklene, so zapisali pri založbi Modrijan.

Leta 1946 je, kot izvemo v predgovoru h knjigi, ki ga je napisala njegova hči Špela Furlan, Aljoša pisal domov, o tem, kako si želi, da bi bila ob njegovem prihodu domov vsa družina spet skupaj. A to se ni uresničilo: "Ko je po dolgih letih končno prišel na Postojnsko 66 v Ljubljani, doma ni bilo več. Pričakal ga je le brat Borut. Oče je bil v zaporu. Mesec dni pred Aljoševim povratkom je bil na Nagodetovem procesu obsojen na smrt zaradi stikov s predstavniki zahodnih držav. Sestra Staša je odšla za vedno. Pred očetovo aretacijo ji je mama, ko jo je uspela obiskati na Svobodnem tržaškem ozemlju, zabičala, naj se nikdar več ne vrača domov. (...) Materi je po vsem tem odpovedalo srce." Aljoša je nato postal ugleden novinar Dela, umrl pa je pri 37 letih.

MORALKE TOMAŽA GRUŠOVNIKA - POPOLNOMA DRUGAČNA KNJIGA

Vse, kar je običajnega na Moralkah Tomaža Grušovnika, ki so izšle pri LUD Šerpa, je, da so knjiga z mehkimi platnicami. Sicer pa gre za delo, ki je tako po obliki kot po vsebini prelom na literarni sceni. V zbirki, ki je dobila ime po Plutarhu, se mešata literatura in znanost, Grušovnikov hibridni žanr pa predstavlja wittgensteinovski kolaž misli, ki hodijo svojo pot. Bralec lahko vanje skoči na začetku, sredini ali koncu, lahko jih prebira od znotraj navzven ali od zunaj navznoter. Dotikajo se vprašanj človeka in živali, eksistencialnih dimenzij prehranjevanja, moralne hipokrizije, političnih in planetarnih revolucij, nezavednega, je povzeto na spletni strani distribucije knjig Primus. Glasovi, ki se pletejo skozi Moralke, so izposojeni pri filozofih, kanibalih, elektronskih napravah, gospodu Krišni, naravoslovcih, komentatorjih astronavtskih poletov: "Motorji se prižigajo, izdano je povelje za izstrelitev ... in vzlet!" Tomaž Grušovnik je docent in znanstveni sodelavec na Univerzi na Primorskem. Ukvarja se z mislijo Ludwiga Wittgensteina in Stanleya Cavella, ki jo zapelje v nova teoretska področja, kot sta etika živali ali filozofija vzgoje.

PONOVNO IZŠEL PRVI SLOVENSKI HOMOEROTIČNI ROMAN DEČKI

V zbirki Lambda Založbe Škuc je ob 100-letnici rojstva in 25-letnici smrti Franceta Novšaka (1916-1991) izšla posodobljena in z obsežno spremno besedo opremljena različica njegovega odmevnega romana iz dijaškega internata Dečki. Novšak je avtor več leposlovnih besedil, med njimi štirih romanov, predvsem pa je znan po Dečkih, ki veljajo za prvi slovenski roman s homoerotično tematiko. Napisal ga je ob maturi, ob knjižnem izidu leta 1938 pa je bil star 22 let. S tem je mladi Novšak ustvaril nekaj, kar je bilo v evropskem okviru poznano, v slovenskem pa nekaj izjemnega, zato so bili prvi odzivi, ki so segali od popolne zavrnitve do zadržane podpore, in nato večdesetletni molk nekaj pričakovanega, so zapisali pri založbi.

Zgodba je postavljena v zavod svete Marije v Zagrebu. V internatu zaradi lepote vsi občudujejo kmalu 14-letnega Zdenka Castellija. To takoj po prihodu v zavod spozna tudi tri leta starejši Nani Papali. Med fantoma, ki se zelo hitro zbližata, se splete odnos, ki je več kot prijateljstvo. Toda: kako naj to, kar občutita, poimenujeta? In kako naj ravnata, ko narava govori v prid ljubezni in erotike, verska vzgoja pa grozi s peklom? Pri obeh glavnih osebah romana je ves čas prisotno zavedanje, da so "te stvari" prepovedane in znajdeta se na neizbežnem razpotju: ali sprejmeta zunanjo moralo ali pa se okleneta svoje osebne in tvegata konflikt z okoljem, so pri Škucu povzeli vsebino knjige.