Tinkara Kovač s koncertom za večjo prepoznavnost neandertalčeve piščali

Primorska glasbenica je koncert, ki bo potekal v soorganizaciji z Lokalno turistično organizacijo Laufar Cerkno in Narodnim muzejem Slovenije, kjer hranijo od 50.000 do 60.000 let staro piščal, odkrito leta 1995 v jami strmega in skalnatega pobočja nad dolino reke Idrijce, poimenovala Divja baba. Beseda divja se ji ne zdi slabšalna, ravno nasprotno: "Tisti, ki s(m)o divji, s(m)o v stiku s svojo lastno naravo in s(m)o točno to, kar s(m)o," je prepričana Tinkara Kovač.

Za Šebreljsko planoto se je odločila, ker se ji zdi prostor nekaj posebnega ne samo zaradi najdišča koščene piščali, za katero sicer del svetovne arheološke srenje dvomi, da gre za najstarejše glasbilo na svetu, ampak tudi zaradi razgibanega hribovja in razgleda ter energije, ki so jo priznavali že staroverci, ker so tam zgradili svetišče Sonca.

Kot je povedala na današnji novinarski konferenci v Ljubljani, bo šlo za solističen nastop, na repertoarju katerega bodo istrske pesmi ter skladbe, kot sta Sonce v očeh in Dober dan, življenje na besedilo Toneta Pavčka. Na različnih točkah pa se ji bodo pridružili gostje: multiinstrumentalista Boštjan Gombač in Gal Gjurin - prvi bo med drugim zaigral tudi na repliko piščali - ter na dan koncerta sestavljen orkester flavt Flavtofonija, ki bo zazvenel v skupni improvizaciji. Sodelovala bosta še vokalistka Barbara Šinigoj in trobentač Domen Gracelj.

Prava zvezda koncerta pa bo piščal, je poudarila Tinkara Kovač. Glasbenica bo ob tej priložnosti predstavila prvo knjigo iz zbirke Flavtofonije, v kateri je z napol pravljičnim, napol poučnim načinom ter ob ilustracijah Kiki Klimt uzgodbila neandertalčevo piščal oziroma tidldibab; najdba je namreč dobila ime po začetnicah tistih, ki so jo osmislili kot glasbilo - arheologa Ivana Turka in glasbenika Ljubena Dimkaroskega - ter po arheološkem parku Divje babe.

Z zbirko Flavtofonije želi Tinkara Kovač predstaviti različne piščali sveta prek junakinje, poimenovane Tinka Tonka Flavtofonka, ki potuje v času in prostoru ter raziskuje tovrstna glasbila. Kot naslednjo napoveduje panovo piščal, iz množice tovrstnih pihalnih instrumentov pa jih je izbrala še deset, med drugim piščali iz trubadurjevih časov, obdobja Bacha in Mozarta ter flavte, ki so se uporabljale med begunskimi vojnami. Vsaki knjižici bo priložen zvočni zapis pravljice, v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije pa pripravlja še gledališko predstavo, s katero bo najrazličnejše piščali predstavila vrtčevskim otrokom in šolarjem prve triade.

Po mnenju direktorja LTO Laufar Cerkno Gregorja Novakoviča bo koncert korak k temu, da bi arheološki park Divje babe bolj približali slovenski in svetovni javnosti, čeprav imajo na tem področju še veliko dela. Kot je povedal arheolog in predstavnik Narodnega muzeja Slovenije Mitja Turk, je bilo odkritje, ki jo lahko pripišemo neandertalcu, pred 22 leti "resnično radikalno". Danes ne bi bilo več tako, ker so arheologi "mogoče tudi po zaslugi te piščali začeli malo drugače gledati na določene stvari in so tudi v določenih drugih najdbah začeli prepoznavati razne simbolne, umetniške vidike neandertalcev".