V Atriju ZRC razstava in film o požganih vaseh med drugo svetovno vojno

Razstava in film sta nastala v okviru istoimenskega projekta pod vodstvom Znanstvenoraziskovalnega središča Koper, v katerem so v spomin na multietnično obmejno območje med Italijo, Slovenijo in Hrvaško - Julijsko krajino, kjer so nacistične in fašistične okupacijske sile med 2. svetovno vojno požgale številne vasi, zbrali osebne spomine o požigih in odzivu nanje. Zbrali so tudi fotografije vasi, v štirih vaseh postavili spominska obeležja, na podlagi arhivskih virov in literature pa bo izdelan še zemljevid požganih vasi.

Namen projekta je, kot piše na njegovi spletni strani, "povečati ozaveščenost med mlajšimi generacijami, da je spomin na vojna uničenja pomemben del njihove lokalne identitete". Prav tako je treba v duhu medgeneracijskega spoštovanja in radovednosti preseči nacionalne in medkulturne konflikte, kolektivno krivdo in nestrpnosti, s ciljem prispevati h krepitvi evropskega državljanstva, kakor tudi spodbujati evropsko integracijo te regije, menijo pobudniki razstave. V ta namen so k sodelovanju privabili nevladne organizacije, lokalne oblasti in skupnosti, šole, univerze in medije.

Razstava in dokumentarni film Vžgano v spominih prinašata pričevanja ljudi, ki so ukrepe fašistične in nacistične raznarodovalne in uničevalne politike občutili na lastni koži. "V časih, ko se spet krepijo pogubne ideologije, ki se navdihujejo pri domnevni večvrednosti ene rase, se je zazirati v preteklost še tem bolj pomembno. Razstava in dokumentarec Vžgano v spominih sta dokumenta časa, ki se ne sme več ponoviti," piše v vabilu na razstavo.

Večnarodnostno obmejno območje med Italijo, Slovenijo in Hrvaško - Julijsko krajino, kasneje imenovano Adriatisches Küstenland oz. Jadransko primorje, je bilo v zadnjih 100 letih priča številnim spremembam meja in političnih režimov, med drugo svetovno vojno pa so bili kraji in ljudje na tem območju žrtve omenjenih totalitarnih ideologij.

Čeprav je bila regija od leta 1920 uradno del Italije, je slovensko in hrvaško prebivalstvo razvilo uporniška gibanja proti režimu in agitiralo za priključitev k "domovini", Jugoslaviji, ali v nekaterih primerih za avtonomijo Julijske krajine. Zlasti med 2. svetovno vojno je prišlo tudi do sodelovanja med slovenskimi in hrvaškimi partizani ter italijanskimi uporniki, medtem ko je bilo članstvo v Komunistični partiji Italije večnacionalno že v obdobju med svetovnima vojnama.

Eden od ukrepov, s katerim si je oblast, ena ali druga, poskušala podrediti prebivalstvo, je bilo zastraševanje. Zato so se po sleherni partizanski gverilski akciji znesli nad civilisti. Eden od pogostih povračilnih ukrepov so bili požigi vasi, praviloma so jih spremljali ropanje, poboji, deportacije in drugo nasilje, so zapisali pripravljavci razstave.

Potujoča fotografska razstava je bila po podatkih spletne strani projekta že bila prikazana v treh krajih na Hrvaškem, Šmarjah pri Kopru, Mačkoljah in na gradu Kromberk. Spominska obeležja pa so februarja letos postavili v Mačkoljah v Italiji, Mirnu pri Novi Gorici, Šmarju pri Kopru in Žejanah na Hrvaškem.