V Narodnem muzeju ob razstavi samurajev simpozij o bushidu

Koncept bushida - beseda dobesedno pomeni pot bojevnika oziroma način, kako bi se bojevniški plemiči morali obnašati v vsakdanjem življenju in tudi pri svojem poklicu - bodo danes in v soboto kritično predstavili in preizprašali priznani slovenski in mednarodni strokovnjaki z različnih področij, od japonske zgodovine, arheologije, religije, sociologije, antropologije, umetnosti itd.

Med drugim bodo predstavili svoje poglede na ideologijo bushida, življenje bojevnikov, religiozne tradicije v bushidu, preoblikovanje bushida skozi stoletja in njegov vpliv na različne segmente sodobne japonske družbe. Razpravljali bodo tudi o vplivu bushida na sodobne borilne veščine, razvoju tovrstnih veščin na Japonskem in njihovo širjenje po svetu, v programu simpozija napovedujejo organizatorji.

Kot je v knjigi Bushido: Kodeks samuraja, ki je dostopna tudi v slovenščini, zapisal Inazo Nitobe, je bushido kodeks moralnih načel, ki so se jih vitezi morali držati ali so bili v njih izučeni. "To ni pisan kodeks, sestoji v najboljšem primeru iz nekaj maksim, ki so se prenašale od ust do ust ali so prišle izpod peresa kakšnega znanega bojevnika ali modreca. Še pogosteje pa je to kodeks, ki ni izrečen ali zapisan, marveč ima toliko mogočnejšo potrditev v dejanjih, in zakon, vklesan v mesene plošče srca."

Med vire bushida je Inazo Nitobe prištel budizem in šintoizem, "ko pa govorimo strogo o etičnih naukih, so bili najbogatejši vir v bushidu zapisi Konfucija", je navedel avtor. V knjigi je bushido prikazal kot etični sistem, v katerem se prepletejo različni religiozni in moralni vplivi ter iz njih izhajajoče in med seboj prepletene, soodvisne vrednote - pravičnost, pogum, dobrosrčnost, vljudnost, iskrenost, čast in zvestoba.

Pred začetkom znanstvenega srečanja bo gostujoči predavatelj Seki Humitake, sedanji ravnatelj ali vrhovni mojster šole Kašima, ki se uvršča med najuglednejše šole japonskih borilnih veščin, v zahvalo za promocijo japonske kulture in borilnih veščin Narodnemu muzeju Slovenije predal diplomo te šole. Ta, kot so sporočili iz muzeja, še nikoli ni bila predstavljena v javnosti, saj se zaradi svoje vsebine uvršča med najbolj cenjene rokopise iz zapuščine rodbine Kunii, doslej dostopne le aktualnemu vrhovnemu voditelju borilne šole Kašima. V soboto pa bo v muzeju v sklopu simpozija potekal tudi dan borilnih veščin, na katerem bodo predstavili različne tehnike bojevanja.

Mednarodni simpozij je del večjega projekta oddelka za azijske študije, poimenovanega Japonska med nami (Japom), ki spremlja razstavo o poteh samurajev na Slovenskem. Njegov namen je v sodelovanju z različnimi institucijami širšo slovensko javnost pobliže seznaniti z japonsko kulturo.