Na hitro prelistano 26.8.2017 8:00

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Ljubljana, 26. avgusta - Pri založbi Modrijan je izšel prvenec Marcela Prousta Radosti in dnevi, pri založbi Beletrina pa zbirka kratkih zgodb Thomasa Bernharda, naslovljena Pripovedi. Založba Miš je izdala najnovejši plod sodelovanja Petra Svetine in Damijana Stepančiča, zbirko pravljic Uho Sveta, pri založbi Sanje pa je izšel faksimile bontona iz leta 1929 Stori to.

Ljubljana. Delo Pripovedi zajema dvanajst krajših in daljših pripovedi avstrijskega pisatelja Thomasa Bernharda, objavljenih med letoma 1960 in 1971. Foto: STA

Ljubljana.
Delo Pripovedi zajema dvanajst krajših in daljših pripovedi avstrijskega pisatelja Thomasa Bernharda, objavljenih med letoma 1960 in 1971.
Foto: STA

Ljubljana. Faksimile bontona iz leta 1929 z naslovom Stori to. Foto: STA

Ljubljana.
Faksimile bontona iz leta 1929 z naslovom Stori to.
Foto: STA

Ljubljana. Zbirka pravljic Petra Svetine Uho sveta. Foto: STA

Ljubljana.
Zbirka pravljic Petra Svetine Uho sveta.
Foto: STA

Ljubljana. Zbirka novel in razmišljanj Marcela Prousta z naslovom Radosti in dnevi. Foto: STA

Ljubljana.
Zbirka novel in razmišljanj Marcela Prousta z naslovom Radosti in dnevi.
Foto: STA

PRI MODRIJANU PROUSTOV PRVENEC RADOSTI IN DNEVI

Francoski pisatelj Marcel Proust (1871-1922), ki se je v literarno zgodovino zapisal predvsem s ciklom romanov V iskanju izgubljenega časa, je svoj literarni prvenec Radosti in dnevi izdal leta 1896. Gre za vsebinsko in oblikovno izredno raznoliko delo. Poleg šestih daljših novel obsega krajša razmišljanja o svetovljanskem življenju, značajske skice in psihološke analize, razpoloženjske pesmi v prozi ter krajši ciklus pesniških portretov slikarjev in skladateljev v rimanih aleksandrincih. Sodobniki so sicer zbirko, v katero je 25-letni avtor uvrstil mladostna dela oziroma, kot je zapisal, "pene na razburkanem življenju, ki se zdaj umirja", sprejeli z blagim posmehom, kot delo diletanta. Brati jo je mogoče kot zastrto avtobiografijo oziroma umetnikov mladostni portret.

Še jasneje kot Proustov zasebni psihološki profil se v zbirki izrisuje njegov pisateljski razvoj. To je eno tistih mladostnih del, v katerih je kljub začetniški okornosti, ali pa ravno zaradi nje, mogoče uzreti kal nečesa velikega. Z osnovnega literarnozgodovinskega stališča so Radosti in dnevi obstranski, pa zato še toliko značilnejši primer dekadentne književnosti, napisan pod močnim vplivom Roberta de Montesquiouja, pesnika in esteta, ki je zrelemu Proustu navdahnil enega najpomembnejših likov cikla V iskanju izgubljenega časa, barona Charlusa, so zapisali pri založbi Modrijan. Delo je poslovenila Katarina Marinčič.

PRIPOVEDI - 12 BERNHARDOVIH KRATKIH ZGODB

Pri založbi Beletrina je v prevodu Sare Virk in Janija Virka izšla zbirka kratkih zgodb Pripovedi priznanega avstrijskega pisatelja Thomasa Bernharda (1931-1989). V delu je zbranih 12 krajših in daljših pripovedi, objavljenih med letoma 1960 in 1971. "Gre za zbirko najbolj emblematičnih primerkov kratke proze avtorjevega zgodnjega obdobja, v katerem je že razvil svoj nezamenljivi pripovedni slog, ki se giblje v registru igre maničnih ponovitev in divjih prevračanj vsega izrečenega ter slovi po briljantno črnem smislu za humor," so zapisali pri založbi.

Bernhard tudi v svoji krajši prozi pisanje in jezik uporabi kot strategijo preživetja in sredstvo za boj proti bolezni in smrti, podobno kot v romanih pa tudi tu spretno prepleta avtobiografsko s fiktivnim in se kritično spoprijema s pojmom družine, medčloveškimi odnosi, temnimi stranmi avstrijske preteklosti in sedanjosti ter tragikomičnostjo človekove eksistence nasploh. V teh pripovedih se po zapisu založbe njegovi zabavno-godrnjavi liki sprehajajo po zakotnem avstrijskem podeželju, po Dunaju, pa tudi po italijanski Tirolski ter se tako ali drugače sprašujejo, kot pravi tudi eden od naslovov: "Je to tragedija? Je to komedija?"

SVETINA IN STEPANČIČ PONOVNO ZDRUŽILA MOČI ZA UHO SVETA

Pisatelj Peter Svetina in ilustrator Damijan Stepančič sta skupaj ustvarila že vrsto del. Rezultat njunega aktualnega sodelovanja je zbirka petih pravljic Uho sveta. V zgodbah je zlahka prepoznati pravljičarsko/zgodbarsko poetiko Svetine: "So izjemno simpatično in spretno (ničesar preveč, ničesar odveč) ubesedene, polne humorja in čarobne nenavadnosti - prava kratkoprozna poslastica." Za likovno spremljavo in vizualno nadgradnjo peterice zgodb, vsake s samosvojim značajem, je poskrbel Stepančič, ki slovi po izbrušenemu slogu.

Pri založbi Miš so knjigo pospremili z zapisom: "Včasih sneži sladoled, pravljice pobegnejo, ušesa sveta pa izginejo in ljudje ostanemo sami z besedami. Te besede se občasno zmedijo in pridejo nazaj kot prijetne pesmi, zgledne zgodbe, medene melodije. V primeru zbirke Uho sveta pa kot prasketajoče pravljice, ki v nas krešejo iskre domišljije."

IZŠEL FAKSIMILE BONTONA IZPRED SKORAJ 90 LET STORI TO

Pri založbi Sanje so izdali faksimile bontona Stori to; Navodilo za lepo vedenje, ki ga je leta 1929 izdala in založila Jugoslovanska Orlovska zveza. V uvodu v knjigo piše, da je "lepo vedenje zlasti naraven izraz lepe duše, zato si mora resnično lepo vedenje prisvojiti le človek, ki ima lepo dušo". Poudarjeno je, da je "nauk o lepem vedenju koristen vsem, ker so se uveljavili v družbi nekateri običaji, ki se jih je treba držati". V prvem delu je denimo navedeno, da naj se mladi človek lepo vede, ker tako ugaja drugim, sebi pa pridobi spoštovanje. Poudarjeno je tudi, da mora biti posameznik vselej snažen, da si varuje zdravje in da ni nevšečen ljudem, "ki se jim nesnaga studi in jim je duh umazanega telesa zoprn". Danes marsikomu neverjetno pa je priporočilo, ali naj pogosto pišemo (sicer pisma) prijateljem in znancem ali ne. Stari bonton pravi, da ne - le ob pomembnih dogodkih. Kaj pa odgovor? Z njim pa ne odlašamo, odgovorimo še isti dan. Faksimile je izšel v 700 izvodih.