Tisnikarjeve podobe rojstva in smrti septembra v Ljubljani, prihodnje leto v Slovenj Gradcu

Dela za ljubljansko razstavo je izbral kustos Bežigrajskih galerij Miloš Bašin. Kot je povedal za STA, v Bežigrajskih galerijah vsako leto pripravijo vsaj tri historične, pregledne likovne razstave. Letos so tako pripravili razstavo fotografij Jake Bregarja in razstavi del Ide Brišnik Remec in Francija Zagoričnika. Zdaj se jim bo pridružila še razstava Tisnikarjevih risb in slik, ki bo odprta do 25. oktobra.

Tisnikarjeva likovna dela so v Bežigrajskih galerijah v preteklosti že predstavili v ciklu Od skice do lutke, tokratna razstava pa bo spominska in prva pregledna razstava umetnikovih del v Ljubljani. Z njo tudi uresničujejo Tisnikarjevo željo, da bi znova razstavljal Bežigrajskih galerijah, je še povedal Bašin.

Kustos Koroške galerije likovnih umetnosti iz Slovenj Gradca Marko Košan pa je za STA povedal, da v zbirki galerije hranijo 43 slik in 20 risb iz vseh obdobij Tisnikarjevega ustvarjanja. V Ljubljani bo tako predstavljena skoraj celotna zbirka slovenjgraške galerije.

Kot zanimivost je navedel, da bo razstavljena tudi velika, petdelna risba na platno, ki jo je Tisnikar kot odrsko kuliso narisal za državno proslavo OZN 23. oktobra 1998 v prostorih njihove galerije, le nekaj dni pred tragično smrtjo v prometni nesreči.

Umetnik je umrl 30. oktobra 1998, ko se je v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu ob njegovi 70-letnici zaključevala velika retrospektivna razstava njegovih del. Po smrti je tedanja direktorica galerije Milena Zlatar zasnovala zbirko Hommage Tisnikarju, ki poleg Tisnikarjevih vključuje dela slovenskih in tujih avtorjev, ki so bodisi neposredno nastala kot poklon slikarju ali pa so se v zbirko uvrstila kot poetičen dialog s Tisnikarjem. V zbirko so vključeni tudi fotografski portreti Dragiše Modrinjaka in Tihomirja Pinterja iz različnih obdobij.

Zbirka, ki se še vedno dopolnjuje z novimi deli, je lani spomladi gostovala v Obalnih galerijah v Piranu, letošnjo pomlad pa v Murski Soboti. Bašin se je odločil, da bo v Ljubljani predstavil samo Tisnikarjeva dela, dodal pa je po eno Modrinjakovo in Pinterjevo fotografijo.

Kot je še povedal Košan, Tisnikarjev evidentirani opus šteje okoli 500 del, vedno znova pa se na tržišču znajdejo dela iz zasebnih zbirk. Pogosto jim tudi lastniki ponujajo dela v odkup, a morajo večino zaradi skromnih sredstev za odkupe odkloniti. V preteklosti so zasledili tudi nekaj ponaredkov Tisnikarjevih del. Čeprav jih ni tako malo, so sorazmerno enostavno ugotovljiva, saj je Tisnikar uporabljal zelo specifično in samosvojo slikarsko tehniko, je pojasnil.

V Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu so ob desetletnici Tisnikarjeve smrti leta 2008 pripravili priložnostno razstavo in simpozij. Prispevki, ki so odprli tudi nekaj novih pogledov na umetnikovo ustvarjalnost, so izšli v publikaciji.

Ob 90-letnici rojstva in 20-letnici smrti načrtujejo postavitev celotne zbirke Hommage Tisnikarju. Dopolnili jo bodo še z nekaterimi pomembnimi Tisnikarjevimi deli iz drugih zbirk, za razstavo in zbirko pa bodo pridobili še nekatera nova dela drugih avtorjev. Razstava bo na ogled v celotnem poletnem terminu od junija do septembra 2018.

Tisnikar se je rodil 28. februarja 1928 v Mislinji. Živel je v Slovenj Gradcu, kjer je do leta 1983 delal v prosekturi tamkajšnje bolnišnice. Kot likovni umetnik samouk je ustvaril izjemen opus risb, slik in grafik. Leta 1970 je prejel Nagrado Prešernovega sklada za slikarstvo.

Kot svojevrsten fenomen novejšega slovenskega slikarstva se je vzpostavil predvsem z izvirno eksistencialno, nadvse iskreno ikonografsko temo upodabljanja končnih postaj človeškega bivanja in nehanja ter s samosvojo slikarsko tehniko jajčne tempere, ki je omogočila značilni kolorit, s katerim je učinkovito podčrtal tesnobno atmosfero naslikanih prizorov.

Njegova dela izjemne ekspresivne moči, ki so našla pot v Brejčevo knjigo Temni modernizem, danes prištevamo med največje slikarske dosežke slovenske in evropske figuralne modernistične umetnosti, je ob razstavi zapisal Košan.