Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

FLANAGAN V NOVEM PREVODNEM DELU POPISUJE ŽIVLJENJE JAPONSKEGA VOJNEGA UJETNIKA V AZIJSKIH TABORIŠČIH

Avstralski pisatelj Richard Flanagan (1961) je doslej objavil šest romanov, sedmi pa je tik pred izidom. Z romanom Ozka pot globoko do severa (2013) je svojo bogato zbirko nagrad dopolnil z man bookerjem. Delo je poslovenila Leonora Flis, njegov naslov pa si je avtor sposodil pri Bašu, japonskem pesniku iz 17. stoletja. Flanagan se je v njem osredotočil na življenje avstralskega kirurga Dorriga Evansa, ki je bil v času druge svetovne vojne japonski vojni ujetnik v azijskih taboriščih. Tam so bivali vojaki zavezniških sil, ki so, skupaj z azijskimi civilisti, gradili burmansko železnico, imenovano tudi "železnica smrti".

Središče romana je Dorrigova življenjska pot, ki vodi bralca od otroštva do zadnjih let razburkanega življenja. "Ozka pot globoko do severa je pretresljiva pripoved o obdobju druge svetovne vojne, o krutosti japonskih vojaških sil, o ljubezni, krivdi, o večnem hrepenenju po nedosegljivem, o iskanju neprehojenih poti in o poskusih premagovanja vsakodnevnih rutin, ki nas lahko oddaljujejo drug od drugega in v nekoč tesnih in ljubečih odnosih privedejo do stanja popolne tujosti," so zapisali pri založbi Beletrina. V njem je v ospredju prikaz neizmernega človeškega trpljenja in bolečine, nazadnje pa tudi (občasnega) zmagoslavja dobrote in spoštovanja do sočloveka, vrlin, ki zlasti možem, ki jih zasužnjuje železnica smrti, na trenutke prinašata svetlobo in upanje.

V slovenščini so dostopni tudi Flanaganovi romani Plosk ene dlani, Smrt rečnega vodnika in Neznana teroristka.

MODRO OKRASJE - O LJUBEZNI IN NASILJU, ODVISNOSTI IN KRUTEM ZATIRANJU

Pri založbi Modrijan je v prevodu Ane Jasmine Oseban izšel na resničnih dogodkih temelječ roman Modro okrasje avstrijske pisateljice Katharina Winkler (1979). Pripoveduje o ženski, njenih sanjah o samostojnosti, trpljenju pod udarci moškega in o njeni nezlomljivi volji po uveljavitvi. Protagonistka Filiz v svojem zgoščenem, preprostem in ganljivem jeziku pripoveduje o odraščanju v vasi v vzhodni Anatoliji, o svojem begu iz očetove hiše in poroki, obdani z upanjem, poznejših preštevilnih razočaranjih in poniževanju, o selitvi v "bogato Evropo", natančneje v Avstrijo, in končno tudi o osvoboditvi od nasilnega moža.

"Knjiga je pretresljiva, ker ne govori o nasilju kake izjemne patologije, nasilju, ki bi bilo očitno družbeno nesprejemljivo in zato tudi sankcionirano. Ne. To je pripoved o družinskem nasilju, o pretepanju in maltretiranju žensk in otrok: o samoumevnosti, neizbežnosti, neizprosnosti, o nedopustnosti nasilja," so zapisali pri založbi.

Modro okrasje je v originalu izšlo lani in je prvi roman Katharine Winkler. Kritika ga je izjemno pohvalila, pisateljica pa je zanj prejela nagrado Mare Cassens, namenjeno romanopisnim prvencem v nemščini.

PRI ZALOŽBI MIŠ MLADINSKI ROMAN DEČEK NA VRHU GORE

Irski pisatelj John Boyne (1971) je v mladinskemu romanu Deček na vrhu gore v ospredje postavil Pierrota, ki postane sirota in se mora zato iz pariškega doma preseliti k teti Beatrix. Ta vodi gospodinjstvo v Berghofu, domu Adolfa Hitlerja. Čas dogajanja je postavljen v leto 1935, na prag druge svetovne vojne. Firer dečka hitro vzame pod svoje okrilje, ta pa se nenadoma znajde v novem in nepoznanem svetu nasilja, skrivnosti in izdaj.

"Deček na vrhu gore je zgodba o odraščanju dečka, ki se znajde v zapeljivem prijemu moči in častihlepja, je pripoved o izgubi nedolžnosti, predvsem pa je svarilo pred bolečino življenja, polnega obžalovanja," so povzeli pri založbi. Delo je poslovenil Dušan Ogrizek.

SLIKANICA KO MI JE OČKA POKAZAL VESOLJE

Priznani švedski pisatelj za otroke in mladino Ulf Starke je v delu Ko mi je očka pokazal vesolje popisal zgodbo o tem, kako se oče in sin odpravita na opazovanje vesolja. Sinu se zdi čudovito, da ga oče pelje v noč, čeprav je že malo utrujen in čeprav, ko mu oče predstavlja ozvezdja, pravzaprav ne sledi, katero je katero. A očetu pritrjuje, da ga razveseli. Na koncu sin ob vsem doživetem pove, da je bilo v vesolju "zelo lepo in zelo zabavno". Slikanico je ilustrirala Eva Eriksson, večkrat nagrajena in priznana švedska ustvarjalka.